Združeni narodi so leta 1995 v Haagu ustanovili meddržavno kazensko sodišče, ki je pristojno za zločine, storjene med vojno v letih 1991 do 2000 na območju nekdanje Jugoslavije.
Zagotovo je bilo najbolj odmevno sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu in srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, ki je 11. marca 2006 v svoji celici umrl zaradi srčnega napada.
Obtožnica ga je bremenila vojnih zločinov v vojni na Hrvaškem (1991-1995), v BiH-u (1992-1995) in v spopadih na Kosovu leta 1999.
Proces se je končal brez obsodbe, saj je narava sodišča taka, da v primeru smrti obtoženca, konča njegov primer. Zelo spektakularno je bilo prijetje Miloševića, ki se je zgodilo 1. aprila 2001 v Beogradu po naročilu Haaga. Aretacijo je izvedla srbska policija, 28. junija 2001 pa ga je predala Haagu.
Kot priče tožilstva so v primeru Milošević med drugim nastopili tudi predsednik Kosova Ibrahim Rugova, hrvaški predsednik Stipe Mesić, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, nekdanji predsednik jugoslovanske vlade Ante Marković, nekdanji vrhovni poveljnik Nata Wesley Clark, nekdanji ameriški veleposlanik v Makednoniji Chrispoher Hill in vodja ZN-ove skupine opazovalcev na Kosovu William Walker.
Tik pred Miloševićevo smrtjo se je v svoji celici obesil nekdanji vodja Srbov v Kninu Milan Babić, ki je bil verjetno pod velikim pritiskom iz Srbije, saj je med sojenjem krivdo za zločine, ki so se zgodili v Kninu pripisal režimu Miloševića.
Že pred tem je sodišče na 11 let zaporne kazni obsodilo predsednico bosanskih Srbov Biljano Plavšić, ki je priznala krivdo, decembra 2005 pa so aretirali in v Haag prepeljali hrvaškega generala Anteja Gotovino.
Mednarodna skupnost si še vedno prizadeva, da bi pred sodišče pripeljali tudi dva največja akterja vojne v BiH-u, vodjo Republike srbske Radovana Karadžića in njihovega vojaškega poveljnika Ratka Mladića, pred sodiščem pa so se že pojavili tudi Srb Pavle Strugar, Vojislav Šešelj, vodja srbskih radikalcev, Vladimir Kovačević - Rambo, general Miodrag Jokić in poveljnik muslimanskih enot v Srebrenici, Naser Orić, ki je bil po končanem sojenju oproščen obtožb.
Evropska unija je Srbiji jasno povedala, da bo podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ko bo ta dokazala, da je začela polno sodelovati s Haagom in bo pokazala pripravljenost, da pred sodišče privede dva najbolj iskana vojna zločinca Ratka Mladića in Radovana Karadžiča.
Hrvaško pa je septembra močno razburila odločitev haaškega sodišča v zvezi s sojenjem trem nekdanjim častnikom jugoslovanske vojske, ki so se morali zagovarjati za poboj 264 ljudi na farmi Ovčara pri Vukovarju leta 1991. Haaški tribunal je polkovnika Mileta Mrkšića spoznal za krivega umora, mučenja in krutih dejanj, zato ga čaka 20-letna zaporna kazen. Major Veselin Šljivančanin bo moral zaradi pomoči pri mučenju v zapor za pet let, tretji častnik, kapetan Miroslav Radić, pa je oproščen vseh obtožb. Hrvaški državni vrh in prebivalstvo so bili nad milimi kaznimi izredno presenečeni in razočarani. Predsednik Stipe Mesić je dejal, da so kazni za obsojence absolutno nesprejemljive - tako po svoji višini kot po obrazložitvi, premier Ivo Sanader pa tožbe sploh ni hotel komentirati, saj naj bi predstavljala poraz idej haaškega sodišča. Predsednik haaškega sodišča je nato v pismu ZN-u Hrvaško obtožil, da zaradi sodbe t. i. vukovarski trojici na sodišče izvaja diplomatski pritisk.
