Sojenje v ZDA glede razkritja identitete tajne agentke Cie se osredotoča na kabinet podpredsednika Dicka Cheneyja, kjer naj bi izdali njeno ime.
Velika zvezna porota v Washingtonu je po dveh letih tajne preiskave, ki jo je vodil posebni tožilec Patrick Fitzgerald, vložila prvo obtožnico v primeru razkritja imena agentke Valerie Plame novinarjem, za razliko od preiskave pa bo sojenje odprto za javnost.
Maščevanje za kritiko napada na Irak
Razkritje imena tajnega agenta je v ZDA velik prekršek, saj je tako poleg njegovega delovanja ogroženo tudi njegovo življenje. Nekdanji ameriški diplomat Joseph Wilson obtožuje Belo hišo, da je namerno razkrila identiteto njegove žene Valerie Plame, saj naj bi se s tem želela maščevati za njegovo kritiziranje obveščevalnih podatkov o iraškem orožju za množično uničevanje, ki je bilo eden od glavnih razlogov za ameriški vojaški napad na Irak.
Bela hiša na preizkušnji
Na sojenju bodo skušali odkriti, kdo iz Bele hiše je medijem razkril ime Plamejeve, mnogi pa menijo, da se bo tako razkrila še marsikatera obremenjujoča podrobnost iz kabineta podpredsednika, ki bi lahko načela ugled Bele hiše in tudi samega predsednika Georgea Busha, saj je v središču preiskave tudi njegov najvišji svetovalec in dolgoletni tesni sodelavec Karl Rove.
L
ibby obsojen ... in tudi oproščen
Prva obtožnica vodjo podpredsednikovega kabineta Lewisa Libbyja ne bremeni izdaje imena agentke, vendar pa mu očita krivo pričanje pod prisego, laganje agentom Zveznega preiskovalnega urada (FBI) in oviranje roke pravice med preiskavo velike zvezne porote.
Porota je Libbyja v začetku marca 2007 spoznala za krivega v štirih od petih točk obtožnice. V najslabšem primeru mu grozi do 25 let zapora in milijon dolarjev denarne kazni. Sodišče lahko sicer izreče nižjo kazen, obstaja pa tudi možnost predsedniške pomilostitve. Cheney je izrazil razočaranje nad odločitvijo sodišča. Junija je bil nato 56-letnik obsojen na 30 mesecev zapora, poleg tega pa je doletela še denarna kazen 250.000 dolarjev in dve leti poskusne dobe. Njegovi odvetniki so napovedali pritožbo, ni pa znano, ali bo moral iti v zapor še pred koncem pritožbenega postopka.
Julija pa je sledil preobrat, saj je predsednik Bush zaradi hudega pritiska republikancev Lewisa Libbyja oprostil zaporne kazni, ni pa spremenil odločitve glede denarne in pogojne kazni. Po ostrih kritikah iz demokratskega tabora je Bush dejal, da svoje odločitve ne bo spremenil, in poudaril, da Libbyja ni popolnoma oprostil. Bush je dejal, da spoštuje delo in odločitev porote, tožilca Patricka Fitzgeralda in sodišča, a da je bila Libbyjeva kazen pretirana.
Časovni pregled dogodkov:
6. julij 2003 - Wilson v časniku New York Times objavi članek, v katerem piše, da ga je Cia leta 2002 poslala na pot v Afriko, kjer pa ni uspel najti dokazov, da je Niger Iraku priskrbel obogateni uran za izdelavo jedrskega orožja.
23. junij 2003 - Novinarka New York Timesa Judith Miller se udeleži srečanja z Libbyjem, na katerem se pogovarjata o Wilsonovi poti v Niger.
8. julij 2003 - Libby in Millerjeva se znova srečata na skupnem zajtrku, kjer naj bi Libby povedal Millerjevi, da je Wilsonova žena delovala kot tajna agentka Cie, vendar pa novinarka trdi, da je ni omenil z imenom.
8. - 11. julij 2003 - Visoki predsednikov svetovalec Karl Rove se je o Wilsonovi ženi pogovarjal s kolumnistom Robertom Novakom in novinarjem revije Time Matthewom Cooperjem, vendar pa naj Rove obema ne bi povedal za ime Plamejeve in njen status kot tajne agentke.
14. julij 2003 - Novak objavi članek, v katerem piše, da je Wilsonova žena tajna agentka Cie, ob tem pa omeni tudi pripovedovanje dveh uradnikov Bele hiše, da je Wilsonovo pot v Niger predlagala njegova žena. Wilson obtoži Belo hišo, da je identiteto žene razkrila iz maščevanja za njegove kritike vojne v Iraku.
29. september 2003 - Ameriško pravosodno ministrstvo začne preiskavo o morebitni kršitvi zakona pri razkritju identitete tajne agentke v Novakovem članku, tri mesece kasneje pa je za vodjo preiskave imenovan posebni tožilec Patrick Fitzgerald
30. september 2005 - Millerjeva po skoraj treh mesecih zapora, ker ni hotela razkriti svojega vira, pred veliko poroto priča o svojih pogovorih z Libbyjem.
28. oktober 2005 - Fitzgerald objavi podatke o dveletni preiskavi in izda prvo obtožnico.
13. julij 2006 - Valerie Plame vloži tožbo proti članom Bele hiše, med drugim tudi proti podpredsedniku Dicku Cheneyju.
6. marec 2007 - Libby spoznan za krivega v štirih od petih točk obtožnice.
5. junij 2007 - Libby obsojen na 30 let zapora in denarno kazen 250.000 dolarjev.
3. julij 2007 - Predsednik George W. Bush oprosti Lewisa "Scooterja" Libbyja.
