Rusija si je po krizi, ki jo je prestajala v 90. letih, opomogla in pokazala, da je kar lep del sveta odvisen od njenih energetskih virov.
Pred koncem leta 2005 je rusko državno podjetje Gazprom ukrajinskim oblastem poslalo zahtevo, v kateri je zahtevalo, da od novega leta dalje za vsak kubični meter dobavljenega plina namesto 50 plača 230 dolarjev.
Kijev je takšen ultimat zavrnil in predlagal pogajanja za dosego kompromisa, po katerem bi Ukrajina tako kot doslej ohranila ugodnejši položaj, saj prek države poteka kar 80 odstotkov plina, namenjenega Zahodni in Srednji Evropi. Drugi dve poti na Zahod potekata prek Turčije pod Črnim morjem in prek Belorusije do Poljske in Nemčije. Po do pred kratkim veljavni pogodbi je Rusija Ukrajini uporabo plinovodov namesto v denarju plačevala s 60 milijoni kubičnih metrov na dan.
Prizadeta tudi Zahodna Evropa
Svojo razsežnost pa je kriza pokazala, ko je Gazprom po izteku ultimata zaprl plinovode, ki vodijo v Ukrajino, zaradi česar se je s pomanjkanjem energenta začelo spopadati tudi veliko zahodnih držav, med njimi tudi Slovenija. Zelo prizadete so bile Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska in Srbija in Črna gora.
Gre za rusko maščevanje?
Čeprav Gazprom trdi, da je to le gospodarski spor, pa so v Ukrajini prepričani, da gre za svojevrsten politični pritisk na državo. To utemeljujejo tudi s tem, da je tesni ruski zaveznik, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, obdržal izredno ugodno pogodbo. Isto ceno je obdržal še Azerbajdžan, medtem ko je Rusija tudi od Moldavije zahtevala večkratno povišanje cene za dostavljeni plin. Poznavalci razmer pa ob tem opozarjajo, da je Ukrajina zavrnila prošnjo Gazproma, da bi odkupil delež v plinovodih, medtem ko je Belorusija v to privolila.
Odprta tudi druga vprašanja
Kljub temu pa Ukrajina meni, da želi Rusija destabilizirati gospodarstvo v državi, ki se je po oranžni revoluciji konec leta 2004 in prihodu predsednika Viktorja Juščenka na oblast obrnila stran od Moskve in se začela približevati evroatlantskim organizacijam. Zaradi tega je Kijev znova načel pereče vprašanje ukrajinskega pristanišča Sevastopol v Črnem morju, v katerem pa sta zasidrani mornarici obeh držav. Juščenko je že opozoril, da utegne Ukrajina zvišati najemnino za uporabo strateškega pristanišča.
Rusija se je za drastičen ukrep ukinitve dobave plina odločila kljub prizadevanjem v zadnjih letih, da se na svetovnem trgu izkaže kot zanesljiv dobavitelj. Spor z Ukrajino se je zaostril prav v času, ko je Rusija prevzela vodenje skupine najmočnejših držav na svetu G-8.
|
Količina plina iz Rusije po posameznih državah EU-ja (v odstotkih od celotne porabe): Nemčija ............ 39 |
Dogovor zadovoljil obe strani
Po nekajdnevnih napetostih sta Rusija in Ukrajina dosegli dogovor, s katerim sta zadovoljni obe strani. Ukrajina bo v skladu z njim Rusiji za 1.000 kubičnih metrov plina plačevala 230 dolarjev, vendar pa si je zadržala možnost, da iz Turkmenije in Kazahstana uvaža plin po vsega 95 dolarjev za isto količino.
Dogovor tudi z Belorusijo
1. januarja leta 2007 sta se Gazprom in Belorusija uspela dogovoriti o novi ceni zemeljskega plina in se tako izognila gospodarskemu sporu. Če pogajanja ne bi uspela, bi koncern Gazprom prvega januarja ustavil pošiljanje zemeljskega plina v Belorusijo. Država bo za 1.000 kubičnih metrov ruskega plina plačevala po 100 ameriških dolarjev, do leta 2011 pa bodo ceno postopoma dvignili na evropsko raven. Poleg tega po Gazprom prevzel 50-odstotni delež beloruske državne službe za distribucijo zemeljskega plina Beltransgas. Doslej je Belorusija Gazpromu plačevala po 46,68 dolarja za 1.000 kubikov plina, sprva pa je ruski energetski velikan od nje zahteval po 200 dolarjev.
Evropa odvisna od ruskega plina
Evropa iz Rusije dobi kar četrtino potrebnega zemeljskega plina, nekatere članice Unije pa so povsem odvisne od ruskih energetskih virov. Po ruskih podatkih naj bi evropska podjetja v Rusiji sklenila za 55 milijard dolarjev poslov, ruska v Evropi pa le za sedem do osem milijard dolarjev.
