Konflikti na Severnem Irskem so na daleč podobni bližnjevzhodnemu konfliktu, saj pri obeh lahko identificiramo močnejšo stran z vojsko in policijo ter šibkejše skrajneže, ki si z uporabo orožja na različne nelegitimne načine želijo zagotoviti svobodo.
Zgodovina po samostojnosti Republike Irske
Otok je postal razdeljen na Republiko Irsko in Severno Irsko leta 1921, ko je Irska razglasila samostojnost od Velike Britanije, šest severnih grofij pa je ostalo pod Veliko Britanijo. Zaradi naraščajočih sporov med katoliki in protestanti na Severnem Irskem (popularno imenovanih "težave" - "troubles") je Velika Britanija leta 1972 ponovno uvedla neposredno oblast, čeprav so se pred tem že kazali zametki avtonomije.
Novejša zgodovina "težav"
Trenutno na Severnem Irskem živi okoli 55 odstotkov protestantov in 45 odstotkov katolikov. Protestanti si želijo ohraniti zvezo z Veliko Britanijo, zato se imenujejo tudi Unionisti ali Lojalisti, ker so lojalni britanski kroni. Katoličani želijo predvsem nacionalno samopotrditev, ki izhaja iz zgodovinske celovitosti otoka. Za nekatere se zdi dolgoletni spor predvsem posledica korupcije in nepravičnosti vrste unionističnih vlad v letih 1920 do 1970, ki so onemogočale nastanek družbe, v kateri bi lahko v miru sobivali katoliki in protestanti. Socialna neenakost je še dodatno prizadela katolike, med katerimi je bilo več neizobraženih, nezaposlenih in odvisnih od socialne pomoči, ti pa so za to krivili unionistično vlado.
Nastanek paravojaške skupine IRA
Severnoirska družba je bila vedno versko, politično in demografsko ostro razdeljena. To velja tudi za burno obdobje med letoma 1969 in 1994, ko so končno dosegli prekinitev spopadov. Z izostritvijo koncepta človekovih pravic je politika prešla na ulice. Leta 1969 je posredovala britanska vojska, ki so jo sprva mnogi sprejeli kot njihovo varovanje, za skrajnejše nacionaliste pa so britanske sile na irski zemlji pomenile povratek kolonistov.
Skrajneži so zato ustanovili začasno irsko republikansko armado (Provisional Irish Republican Army - PIRA/IRA). V začetku sedemdesetih je IRA začela z napadi na britansko vojsko. Leta 1972 je postalo jasno, da lokalna severnoirska vlada zadev ne zmore urediti, zato jo je britanski parlament ukinil.
Paravojaške skupine v totalni podtalni vojni
V nadaljevanju so si bili glavni glavni nasprotniki v podtalni vojni
1.) britanska vlada, oziroma njena vojska, tudi s pripadniki iz lokalnega okolja in močno oborožena policija,
2.) republikanske paravojaške skupine (IRA), pa tudi druge skupine, kot Irska nacionalna osvobodilna vojska (Irish National Liberation Army - INLA) in
3.) lojalistične paravojaške skupine - Zveza za obrambo Ulstra (Ulster Defence Association/Ulster Freedom Fighters - UDA/UFF) in Prostovoljna sila Ulstra (Ulster Volunteer Force - UVF).
Poskusi političnega reševanja konflikta
Med letoma 1974 in 1994 je bilo sedem poskusov, da bi dosegli politični in ustavni dogovor. Vse iniciative so prihajale iz Londona in so temeljile na delitvi politične moči med katolike in protestante. Vsi poskusi so se zaradi lokalnih nesporazumov končali neuspešno. Velika Britanija je zato leta 1985 dosegla dogovor z Republiko Irsko, po katerem je ta priznala Severno Irsko, hkrati pa je postala svetovalka za narodnostno vprašanje na Severnem Irskem.
Poskusi urejanja severnoirskega vprašanja
Aprila 1998 so strani s pomočjo mednarodnega posredovanja končno podpisale mirovni sporazum, ki je bil podpisan na veliki petek, zato je dobil ime Velikonočni sporazum. Mirovni sporazum je predvideval delitev oblasti v pokrajini.
Neposredno oblast je britanska vlada 1. decembra 1999 opustila in jo predala severnoirskem parlamentu. Po najnovejših zaostritvah je Velika Britanija 11. februarja 2000 prehodno vlado razpustila in ponovno uvedla neposredno vladanje.
V zadnjih letih so se mirovna pogajanja vrtela okoli vprašanja razorožitve Ire in nezmožnosti sodelovanja Unionistov s stranko Sinn Fein. Nasprotovanja med katoliki in protestanti se niso zmanjšala, prej nasprotno, saj se je segregacija med njimi v zadnjem desetletju le še povečala, pa tudi do nasilnih dejanj še prihaja.
Kronologija ključnih dogodkov
Razklanost v Iri in razorožitev
1964 do 1972 - Obdobje kampanje za človekove pravice
5. oktober 1968 - Pohod v Derryju (pohod večinskih katolikov je opozarjal na številne socialne probleme in kršitve volilnih pravic te skupnosti, kar predstavlja začetek obdobja "težav" na Severnem Irskem)
14. avgust 1969 - Prihod britanskih sil
30. januar 1972 - Bloody Sunday (Zveza za človekove pravice Severne Irske je organizirala protestni pohod skozi Derry, ker je še naprej veljalo določilo o podaljšanem priporu tudi brez dokazov. Pohod skozi mestno središče je preprečila britanska vojska, ki je v streljanju ubila 13 ljudi, ranila pa prav toliko)
21. julij 1972 - Bloody Friday
9. februar 1975 do 23. januar 1976 - Sporazum z IRA
1981 - Gladovna stavka v britanskih zaporih
1993 - Začetek mirovnega procesa
2005 - Ira se razoroži, napetosti pa kljub temu občasno še izbruhnejo v obliki nasilnih protestov skrajnežev
Na strani borcev proti britanski nadvladi so se razlike še bolj izostrile. Politično krilo Ire Sinn Fein je od soborcev odkrito in brezkompromisno zahtevalo končanje oboroženih bojev in izključno uporabo političnih sredstev za dosego njihovih ciljev. Na drugi strani različne odpadniške skupine Ire nadaljujejo napade na civiliste, Ira pa naj bi bila odgovorna tudi za različna kriminalna dejanja, predvsem povezana z nabavo orožja in denarjem. Med drugim naj bi bili odgovorni za krajo 20 milijonov funtov, kar je največji bančni rop na Severnem Irskem v zgodovini.
Septembra 2005 je bil v reševanju severnoirskega vprašanja dosežen velik simbolni korak naprej. Zahteve Sinn Feina po odložitvi orožja so padle na plodna tla: Ira je končala oborožen boj in se razorožila. Kljub temu v regiji občasno še izbruhnejo nasilni nemiri, ki jih sprožijo skrajneži.
Zadnja možnost
Marca 2007 so na Severnem Irskem potekale volitve v pokrajinski parlament, ki je v zadnjih letih komajda deloval in je bil dolgo razpuščen. Do 26. marca naj bi oblikovli novo vlado, če pa se to ne bo zgodilo, bo skupščina razpuščena, oblast na Severnem Irskem pa bo imel ob sodelovanju Dublina v rokah London. Do sredine devetdesetih let je bilo ubitih več kot 3.600 ljudi, kar je za severnoirsko populacijo, ki šteje le 1,6 milijona prebivalcev, precej, Ira, katere politično krilo je stranka Sinn Fein, pa je lani obljubila, da bo ustavila nasilje. Pred kratkim je preiskovalna komisija ugotovila, da Ira res ne predstavlja več teroristične grožnje.
Doktor Ne in terorist obnavljata samoupravo
Severna Irska je 8. maja leta 2007 po petih letih neposredne oblasti iz Londona resnično spet dobila vlado, sestavljeno iz katoličanov in protestantov. Predsednik regionalne vlade je s prisego pred ustanovno skupščino postal 80-letni protestantski klerik Ian Paisley, vodja Demokratične unionistične stranke, njegov namestnik pa 56-letni Martin McGuinness iz vodilne katoliške stranke Sinn Fein. Imenovanje vlade pomeni obnovitev samouprave, ki jo je Severna Irska skladno z velikonočnim sporazumom iz leta 1999 že imela, a jo je nato London leta 2002 odpravil zaradi vohunske afere v Sinn Feinu, političnem krilu Irske republikanske armade.
31. julija je po 38 letih britanska vojska končala operacijo na Severnem Irskem, ki je bila njena najdlje trajajoča misija z več kot 300.000 sodelujočimi. Na območju bo še vedno ostala garnizija 5.000 vojakov, varnostne razmere pa bodo odslej popolnoma v rokah policije. Britanski vojaki so prišli na Severno Irsko leta 1969 po nasilni spopadih med katoličani in protestanti, tam pa naj bi po prvih predvidevanjih ostali le nekaj tednov.
