Aleksander Litvinenko in Ana Politkovska sta le dve žrtvi v vrsti skrivnostnih umorov kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Priznana ruska novinarka Ana Politkovska, ki za svoje raziskovalno delo prejela številne nagrade, je bila znana predvsem po tem, da si je upala izpostaviti številne zlorabe človekovih pravic, ki naj bi se dogajale v Čečeniji. 7. oktobra 2006 so jo našli ustreljeno v dvigalu njene stanovanjske hiše v središču Moskve. Politkovska je pred umorom dobivala grozilna pisma in telefonske klice, pojavili pa so se številni namigi, da so v njen umor vpleteni najvišji vrhovi ruske politike.
Litvinenko umrl zaradi zastrupitve s polonijem
Umor Politkovske je preiskoval tudi nekdanji ruski obveščevalec Aleksander Litvinenko, ki naj bi pridobil celo trdne dokaze, da je v umor Ane Politkovske vpleten prav FSB.
44-letni Litvinenko je postal znan leta 1998, ko je razkril zaroto za umor takrat vplivnega tajkuna Borisa Berezovskega. Slednji je nato pobegnil v London. Litvinenko naj bi se za odhod iz obveščevalne dejavnosti, v kateri se je specializiral za odkrivanje organiziranega kriminala in si s tem nakopal tudi več sovražnikov, odločil po sporu z ruskim predsednikom Putinom, ki je bil takrat na čelu FSB-ja, naslednika KGB-ja.
Litvinenko je z družino zbežal v Veliko Britanijo pod okrilje Berezovskega in dobil politično zatočišče, mesec dni pred smrtjo pa tudi državljanstvo. Ostal je dejaven raziskovalec in kritik razmer v visoki ruski politiki. Med drugim je napisal knjigo, v kateri je nekdanje sodelavce, agente FSB-ja, obtožil, da so leta 1999 podstavljali bombe v moskovske stanovanjske bloke, dejanja pa naprtili čečenskim separatistom.
1. novembra se je Litvinenko v nekem londonskem hotelu sešel z dvema Rusoma, med katerima je bil eden nekdanji agent KGB-ja. Pozneje se je v japonski restavraciji srečal še z italijanskim raziskovalcem obveščevalnih dejavnosti Mariem Scaramello, ki mu je izročil dokumente ne samo o naročnikih umora Politkovske, temveč tudi seznam ljudi, ki so na seznamu za odstranitev.
Nekaj ur pozneje je Litvinenko začel kazati znake zastrupitve z neznano snovjo, vendar so ga v bolnišnico v zelo resnem stanju sprejeli šele 17. novembra. Čez teden dni je v hudih mukah umrl, pred smrtjo pa je za svoj umor obtožil ruskega predsednika Putina. Zdravniki so smrt pripisali skrivnostni zastrupitvi z radioaktivnim polonijem 210, doslej zelo malo znanemu elementu, čigar sledi peljejo v Rusijo.
Še več nepojasnjenih umorov
Septembra 2006 je bil pred športnim stadionom v Moskvi ubit namestnik predsednika Centralne banke Andrej Kozlov, ki je vodil oster boj proti pranju denarja. Oktobra so neznanci ubili poslovnega direktorja tiskovne agencije Itar-Tass Anatolija Voronina, ki je umrl zaradi več vbodov z nožem. Prav tako oktobra je bil ubit županski kandidat vladajoče stranke Združena Rusija Dmitrij Fotjanov, na katerega so iz minibusa streljali oboroženi neznanci, za posledicami ran pa je umrl v bolnišnici.
Sredi novembra so neznanci v Moskvi z dvema streloma v glavo ubili tudi generalnega direktorja ruskega sklada instituta za nafto Zelimkana Magomedova, takoj po umoru pa so se pojavile govorice, da je bil umor dogovorjen. Ruske oblasti so takoj sprožile kazensko preiskavo, da bi ugotovili, ali je šlo za naročen umor ali ne.
Na začetku decembra 2006 je pod streli padel tudi direktor ruskega naftnega podjetja ITERA-Samara Aleksander Samojlenko. Šlo je za očiten umor po naročilu.
Neizročitev Lugovoja povzročila iskre med Rusijo in Veliko Britanijo
Janurja leta 2007 je angleška policija identificirala moška, ki naj bi s polonijem zastrupila nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka, a sta poslovneža in nekdanja delavca ruskih varnostnih služb, Andrej Lugovoj in Dmitrij Kovtun, dejala, da sta v preiskavi le priči, in ne osumljenca. Oba sta bila zadnja, ki sta se srečala z Litvinenkom, preden je ta hudo zbolel.
Februarja je Litvinenkov prijatelj Boris Berezovski zatrdil, da mu je Litvinenko zaupal, da ga je zastrupil prav tako nekdanji agent ruske tajne službe Andrej Lugovoj, ki ga je nato obtožilo tudi britansko državno tožilstvo. Ruske oblasti so britansko preiskavo označile za smešno in dejale, da same preiskujejo umor nekdanjega agenta in da bo preiskava bolj natančna kot tista, ki so jo izvedli Britanci, zato so zavrnile izročitev Lugovoja. Prošnjo za njegovo izročitev je na Rusijo naslovil tudi britanski veleposlanik v Moskvi, kar je še poslabšalo odnose med državama.
Ruske oblasto so nato julija zagotovile, da so pripravljeni sami soditi Lugovoju, če bo London predstavil dovolj dokazov proti njemu, izključile pa možnost menjave Berezovskega, ki živi v Londonu, za Lugovoja. Osumljeni ruski morilec je nato septembra napovedal, da bo na decembrskih parlamentarnih volitvah kandidiral za skrajno nacionalistično stranko Vladimirja Žirinovskega.
