Med jutranjo konico 11. marca 2004 je na štirih potniških vlakih, ki so potovali na isti progi v isto smer med madridskima postajama Alcala de Heneras in Atocha, v času od 7.37 do 7.40 odjeknilo deset eksplozij. V napadu je umrlo 191 ljudi, več kot 1.700 pa je bilo ranjenih.
V odloženih nahrbtnikih je bilo podstavljenih bilo 13 improviziranih bomb, a tri niso eksplodirale. Šlo je za najhujši teroristični napad v španski zgodovini, ki ga je takratna desnosredinska vlada tri dni pred volitvami sprva naprtila separatistični organizaciji Eta. Kasneje pa je vedno več dokazov potrjevalo, da je v napad vpletena skrajna islamska celica, ki je dobila navdih v mreži Al Kaida.
2. aprila je prišlo do novega poskusa napada na hitrem vlaku AVE, ki pa ni uspel. Dan zatem je policija skušala vpasti v nek apartma v Leganesu južno od Madrida, kjer naj bi se skrivalo sedem glavnih osumljencev. Ti so se pod vodstvom Serhana ben Abdelmadžiha Faheta "Tunizijca" in Džamala Ahmidana "Kitajca" zabarikadirali v apartma in ob vdoru policije sprožili eksploziv. Poleg sedmih osumljencev je umrl še en policist. En osumljenec je uspel pobegniti, saj je tik pred prihodom policije nesel ven smeti.
Policija zatajila pri nadzoru?
Eksploziv, ki so ga našli v apartmaju, se je ujemal s tistim, ki je bil podstavljen na vlakih, teroristi pa so ga dobili od nekega upokojenega rudarja. Pet do osem oseb, udeleženih v napade, naj bi bilo še vedno na prostosti.
Oblasti so dolgo časa zbirale dokaze in pisale obtožnice, hkrati pa si prizadevale za aretacije osumljencev, ki so se razkropili po Evropi. Februarja 2007 se je sojenje 29 osumljencem lahko začelo. Po pisanju medijev naj bi bilo kar 24 od 29 obtoženih nekoč sodelavcev policije ali pod njenim nadzorom.
