Na torkovo jutro 11. septembra 2001 je v ZDA 19 pripadnikov teroristične mreže Al Kaida ugrabilo štiri potniška letala, s katerimi so izvedli samomorilske napade na nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku in zgradbo Pentagona v Washingtonu, kjer ima sedež obrambno ministrstvo, eno letalo pa je strmoglavilo nad poljem v zvezni državi Pennsylvania.
V napadih je umrlo okoli tri tisoč ljudi, med njimi je bilo več kot 400 gasilcev in policajev, ki so najprej prihiteli na pomoč, ko je ob 8.45 prvo letalo zadelo severni stolp WTC-ja in ko je temu čez 20 minut sledil še napad na južni stolp. Ker so bila letala polna goriva, saj so bila namenjena z vzhodne na zahodno ameriško obalo, je bila eksplozija ob trčenju tako silovita, da je stopila jekleno konstrukcijo nebotičnikov, ki sta se zato kmalu potem tudi zrušila.
Žrtve z vsega sveta
Največ mrtvih je bilo med zaposlenimi v različnih podjetjih iz celega sveta, ki so imela svoje poslovne prostore v WTC-ju, žrtve so bile iz več kot 80 držav. V napadu na Pentagon je umrlo 184 ljudi, med njimi 64 ljudi na ugrabljenem letalu, drugi pa so bili uslužbenci obrambnega ministrstva.
Potniki preusmerili letalo
V četrtem letalu je umrlo 45 potnikov, ki so prek mobilnih telefonov od sorodnikov in prijateljev izvedeli za napad v New Yorku, nato pa naj bi s pogumno akcijo teroristom preprečili morebitni napad na Belo hišo ali Kongres in letalo je zato strmoglavilo na neposeljenem območju.
Ugrabitelji arabskega rodu
Islamski skrajneži, ki so ugrabili letala, so bili arabskega rodu, večina pa jih je bila iz Savdske Arabije, kjer se je rodil tudi vodja in ustanovitelj Al Kaide Osama bin Laden. Vsi naj bi se vojaških veščin učili v oporiščih Al Kaide v Afganistanu, pred napadi pa so dlje časa živeli v ZDA, kjer so se nekateri izmed njih na simulatorjih v letalskih šolah tudi naučili pilotirati potniška letala.
Lov na teroriste
Po napadih so ZDA začele vojaško operacijo iskanja teroristov, ki so jo najprej poimenovale Operacija neskončna pravica, vendar so jo morale zaradi nasprotovanja predvsem islamskih držav preimenovati v Operacija večna svoboda. Vojaško pomoč v boju proti terorizmu je Ameriki takrat ponudilo 136 držav.
ZDA so od Afganistana zahtevale izročitev Osame bin Ladna, ki je bil v državi gost talibanskega režima, tam pa je imel tudi oporišča za urjenje teroristov. Afganistan je izročitev zavrnil, ker naj Američani ne bi imeli pravih dokazov, da je bin Laden res vpleten v napade na ZDA.
Napad na Afganistan
Američani so zato skupaj z zavezniki 7. oktobra napadli Afganistan in talibanski režim je bil dokončno poražen 9. decembra, ko je padlo mesto Kandahar na jugu države, od koder je izviralo gibanje talibanov. Čeprav je ameriška vojska naredila vse, da bi ujeli bin Ladna, se je jim je ta še vedno izmuznil in ga do zdaj še niso našli.
11. september 2001 je najbolj krvav dan na ameriških tleh po državljanski vojni, Američani pa ta dan primerjajo z japonskim letalskim napadom na vojaško oporišče Pearl Harbor na Havajih 7. decembra leta 1941, kar je takrat ZDA prisililo, da so vstopile v drugo svetovno vojno.
