Po smrti papeža Janeza Pavla II. njegovega naslednika kardinali volijo v konklavu po natančno predpisanem postopku.
Ta se je skozi celotno dvatisočletno zgodovino Cerkve le malenkostno spreminjal, nazadnje ga je v apostolski konstituciji Universi Dominici Gregis (Pastir svete črede Gospodove) leta 1996 nekoliko dopolnil pokojni papež Janez Pavel II.
Volijo le mlajši od 80 let
Pravico do volitev naslednika sv. Petra imajo le kardinali. Kardinale lahko imenuje samo papež, na ta najvišji položaj v cerkveni hierarhiji za papežem pa se teoretično lahko povzpne vsak krščen moški. Starostna omejitev za volilno pravico je 80 let, s čimer si želi Cerkev zagotoviti vitalno vodstvo, pa tudi pospešiti potek volitev, da bi bile kar najmanj omejene s starostnimi tegobami kardinalov.
Na konklavu za izvolitev novega papeža je imelo pravico voliti 117 t. i. cerkvenih princev, ki so bili na dan papeževe smrti mlajši od 80 let.
V skladu z določili se morajo kardinali na konklavu zbrati med 15. in 20. dnevom po "izpraznitvi apostolskega sedeža". Kardinalski zbor, ki je bil pristojen za izvajanje tekočih poslov in mu je v času praznega papeškega mesta načeloval kamerleng Eduardo Martinez Somalo, je določil, da se bo konklave začel 18. aprila.
Grožnja z izobčenjem
Kardinali so med konklavom stanovali v domu sv. Marte, ki ga je dal prejšnji papež prav v ta namen povsem obnoviti. Med konklavom so bili povsem odrezani od preostalega sveta, saj jim je bilo pod grožnjo izobčenja prepovedano spremljati medije ali pa govoriti z neudeleženci konklava. Zato je vsak kardinal izrekel posebno prisego. Prav tako s potekom konklava ne smejo nikoli seznaniti javnosti, z izobčenjem pa bi se končalo tudi kakršno koli kupčevanje med kardinali. Med volitvami so bili volivcem na voljo stalna zdravniška ekipa in večjezični duhovniki za spovedovanje.
Kardinali so najprej darovali mašo za modrost pri odločanju v pavlinski kapeli apostolske palače. Sam konklave je potekal za strogo zaprtimi vrati ne preveč udobne sikstinske kapele, ki so jo pred začetkom zbora temeljito prečesali strokovnjaki za odkrivanje morebitnih avdiovizualnih naprav. Prvega dne popoldne po izreku slovesne prisege in odhodu vsega pomožnega osebja so kardinali izvedli le en krog volitev, nato pa po štiri na dan – dva dopoldne in dva popoldne. Med volitvami je potekala debata.
Za izpeljavo volitev so skrbele tri trojke, ki so jih kardinali izžrebali iz svojega okolja. Prva trojka je skrbela za potek volitev, druga za pobiranje glasov morebitnih bolnih kardinalov, ki ležijo zunaj kapele, tretja pa za revizijo postopka.
Postopek volitev v treh delih
Sam postopek volitev je bil vsebinsko razdeljen na tri dele: predskrutinij, skrutinij in postskrutinj. V predskrutiniju je vsak kardinal prejel vsaj dve glasovnici na posebej za to tiskanem papirju. Med skrutinijem so nato kardinali na glasovnico napisali ime svojega kandidata in jo odložili v volilno posodo med izgovarjavo posebnega obrazca. Trije člani volilne komisije so med postskrutinarijem vzeli posamezno glasovnico iz posode, jo zabeležili in na glas prebrali ime na njej, jo nataknili na vrvico in vse glasovnice na koncu odložili v drugo posodo. Med branjem glasov so si kardinali na papir lahko zapisovali število glasov, ki jih je dobil posamezen kandidat.
Ko nobeden izmed kardinalov ni dobil podpore dveh tretjin plus enega kardinala (77 glasov), so se volitve ponovile, vse glasovnice in kardinalski zapiski pa vsako drugo glasovanje zažgali v posebni peči, v katero se je naložilo tudi nekaj mokre slame in kemikalije za črno obarvanje dima. Množica na Trgu sv. Petra je lahko po dimu iz dimnika sikstinske kapele tako neposredno spremljala potek volitev. Seznami z izidi volitev so se kasneje izročili novemu papežu, ki jih je izročil v arhiv, do katerega je mogoče priti le z izrecnim dovoljenjem svetega očeta.
"Habemus papam!"
Kardinali bi glasovanje nadaljevali tri dni, nato pa bi si ob morebitnem neuspehu vzeli dan za premislek, molitev in neformalne pogovore. Konklave bi se nato nadaljeval s sedmimi novimi volitvami, po katerih bi spet nastopil dan počitka. Če niti po štirih takšnih krogih še vedno ne bi bilo konsenza o novem papežu, bi se kardinali lahko o novem papežu izrekali kar z absolutno večino glasov (za izbiro je zadostovalo 59 glasov) ali pa bi glasovali o dveh kandidatih, ki sta na zadnjem glasovanju dobila največjo podporo. Tudi v tem primeru bi bila za izvolitev dovolj absolutna večina.
Ko je bil novi papež izvoljen, ga je kardinal starešina vprašal, ali sprejme položaj, po potrditvi pa ga je povabil, naj izda ime, ki si ga je izbral. Iz dimnika kapele se je pokadil v belo obarvan dim (fumata bianca), glasnik pa je množici naznanil: "Habemus papam (Imamo papeža)." Zadoneli so tudi zvonovi na baziliki sv. Petra. Nato je sveti oče Benedikt XVI. v blagoslovu "urbi et orbi" prvič nagovoril vernike.
