Edina svetovna univerzalna organizacija, Združeni narodi, že nekaj časa napoveduje obsežno reformo, ki naj bi organizacijo pripravila na izzive sedanjosti.
Leta 1945, po koncu druge svetove vojne, so se predstavniki 50 držav zbrali na mednarodni konferenci v San Franciscu, katere cilja sta bila vzpostaviti organizacijo, ki bo zagotavljala svetovni mir in varnost, in sestaviti njeno ustanovno listino. ZDA, Kitajska, Rusija, Francija in Velika Britanija so kot zmagovalke vojne postale najpomembnejše države organizacije, dobile so stalne sedeže v Varnostnem svetu in pravico do veta.
24. oktobra leta 1945 je ustanovni dokument organizacije ratificirala večina članic nove svetovne organizacije, med njimi tudi zmagovalke druge svetovne vojne in stalne članice Varnostnega sveta, ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija. Takrat je listina postala veljavna, organizacija je začela tudi uradno delovati in v ta spomin že od leta 1948 svet 24. oktober praznuje kot rojstni dan ZN-a.
ZN igra v sodobnem svetu pomembno vlogo
Danes so Združeni narodi forum 192 držav, celoten sistem, ki ga sestavlja več kot 30 organizacij, pa skrbi za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti, varstvo človekovih pravic in varstvo okolja, bojuje se proti smrtonosnim boleznim in si prizadeva za zmanjševanje revščine. ZN in njegove agencije skrbijo za begunce, borijo se proti trgovini z mamili in terorizmu ter si prizadevajo za zmanjšanje števila ljudi, okuženih z aidsom.
Kljub mnogim očitkom, da je organizacija neučinkovita, je za zdaj najbolj vplivna in največ, kar v svetovni skupnosti obstaja. Države se morajo pridružiti prizadevanjem ZN-a za pomoč vsem, ki so pomoči potrebni, in nehati škoditi drugim in samim sebi.
Ambiciozni načrt reforme organizacije
Delovanje ZN-a je od njegove ustanovitve leta 1945 praktično nespremenjeno, zato so se pozivi po spremembah v zadnjih letih močno okrepili. Nekdanji generalni sekretar Kofi Annan je zato imenoval posebni mednarodni odbor, ki je pripravil načrt temeljite reforme.
Kljub optimističnim napovedim je Generalna skupščina sprejela zgolj okvirni dokument, ki ni prinesel večjih reform organizacije. Med pomembnejše ukrepe pa spada sprejetje deklaracije proti terorizmu, ki od držav zahteva sprejetje protiterororistične zakonodaje.
Širitev varnostnega sveta
Ena izmed ključnih napovedanih sprememb naj bi bila širitev Varnostnega sveta, ki bi se tako lahko bolje soočil z zdajšnjimi svetovnimi razmerji moči. Varnostni svet že 60 let deluje praktično po istem principu, in sicer s petimi stalnimi članicami (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija) in desetimi nestalnimi, ki so izvoljene za dobo dveh let.
Predlog reforme predvideva dve možnosti širitve Varnostnega sveta. Po prvi bi bil sestavljen iz 11 stalnih članic in 13 nestalnih, po drugi pa bi število stalnih članic ostalo enako, osem članic pa bi imelo štiriletne mandate, po izteku pa bi bile lahko ponovno izvoljene. Število nestalnih članic bi ostalo enako. Kot glavne kandidatke za morebitne nove stalne članice se omenja Japonsko, Nemčijo, Indijo, Brazilijo, Egipt in Južno Afriko.
Neučinkovit veto
Po mnenju nekaterih analitikov je ključna stvar, ki ovira bolj učinkovito delovanje Varnostnega sveta, pravica stalnih članic do veta. Pravica do veta pomeni, da lahko katera koli od njih z nasprotovanjem sama onemogoči sprejetje resolucije, tudi če jo podpira vseh drugih 14 članic. Vendar reforma ne predvideva popolne ukinitve pravice do veta, saj naj bi jo pet prvotnih stalnih članic kljub vsemu ohranilo tudi v razširjenem Varnostnem svetu.
Veto je največkrat uporabila Sovjetska zveza (118), vendar večino od tega v prvih desetih letih obstoja Varnostnega sveta. Po letu 1984 so ZDA vložile 42 vetov (skupaj 79), Velika Britanija deset (32), Rusija štiri, Francija tri (18), Kitajska pa dva (5).
Svet za varstvo človekovih pravic že deluje
Odbor je med drugim predlagal tudi spremembe 53-članske Komisije za človekove pravice, ki ga je že zamenjal Svet za varstvo človekovih pravic. Članstvo v njem je omogočeno zgolj demokratičnim državam. S tem se želi ZN izogniti ironičnim zadregam, kot je bila tista ob predsedovanju Libije, ki je znana po številnih kršitvah človekovih pravic.
Bo Ban Ki Mun nadaljeval z reformo?
V času mandata Kofija Annana reforma organizacije ni bila izpeljana. 1. januarja 2007 je vodenje svetovne organizacije prevzel nekdanji južnokorejski zunanji minister Ban Ki Mun. Ban ima za sabo 35 let služenja vladi in mednarodni skupnosti, ob prevzemu funkcije pa je obljubil, da bo nadaljeval delo Kofija Annana. Zavezal se je, da bo skušal zaščititi najbolj ranljive pripadnike mednarodne skupnosti in da si bo prizadeval za mirno rešitev groženj mednarodni varnosti in regionalni stabilnosti.
