Zgodovina raziskovanja rdečega planeta sega v leto 1964. 28. novembra je proti Marsu izstreljena ameriška vesoljska sonda Mariner 4. 228 dni in 55 milijonov kilometrov kasneje pošlje na Zemljo prve bližnje posnetke planeta.
Opazovanje Marsa pa se začne že veliko prej. O njem so pisali že Babilonci in Egipčani, preučevali pa so ga tudi Grki in Rimljani. Leta 1576 danski astronom Tycho Brahe poda neverjetno točen izračun položaja Marsa, Giovanni Cassini pa leta 1666 določi dolžino Marsovega dneva - 24 ur in 40 minut. Zmoti se za slabe tri minute.
Phobos in Deimos
Leta 1672 nizozemski astronom Christiaan Huygens prvič opazi belo liso na južnem tečaju planeta. Giancomo Miraldi se pol stoletja kasneje sprašuje, če morda ne gre za polarne kape. Leta 1877 Aasph Hall odkrije dve Marsovi luni. Poimenuje ju Phobos in Deimos, po konjih grškega boga vojne Aresa.
V 60. letih prejšnjega stoletja Sovjetska zveza večkrat neuspešno poskuša izstreliti sondo proti Marsu. Ameriški Mariner 3 sicer uspešno poleti proti rdečemu planetu, vendar se mu zaradi napake na sončnih kolektorjih ne približa dovolj. Kar ne uspe njegovemu predhodniku, uspe Marinerju 4. Marsu se približa na 10.000 kilometrov in pošlje 22 fotografij površja.
Končno uspeh Sovjetov
Američani imajo kasneje še nekaj uspešnih poskusov raziskovanja Marsa, medtem ko se Sovjetom poskusi vedno znova izjalovijo. Leta 1971 pa končno uspeh. Ruska sonda Soft Lander 2. decembra uspešno pristane na Marsu. Po 20 sekundah oddajanja podatkov utihne za vedno. Nekaj dni prej ZDA uspe nov podvig. V Marsovo orbito uspešno vtirijo satelit. Ta pošlje prve podrobne fotografije Marsovih lun ter domnevnih rečnih kanalov na površini.
Projekt Viking
Leta 1975 pa je zabeležena nova prelomnica v zgodovini raziskovanja rdečega planeta. Američani izstrelijo sondi Viking 1 in Viking 2. Obe nosita dodatni sondi, ki kasneje pristaneta na Marsovem površju. Njuna naloga - iskanje morebitnega življenja. Odkritja so še danes predmet razprav. Sondi pošljeta na Zemljo prve barvne fotografije površja planeta.
V 90. letih sledi še nekaj uspešnih poskusov raziskovanja Marsa. Leta 1997 na planetu uspešno pristane ameriška sonda Pathfinder, po površini planeta pa se popelje robot Sojourner. Glavni cilj je dokazati smiselnost podobnih odprav. Projekt doseže velik medijski odziv, saj ga je mogoče praktično v živo spremljati preko svetovnega spleta.
Duh in Priložnost
Decembra 2003 je na Marsu pristala evropska sonda Beagle 2, vendar poskusi vzpostavitve stika z njo niso uspeli. Januarja 2004 je imela Nasa več sreče, saj sta oba njena robota uspešno pristala ter začela pošiljati posnetke in podatke na Zemljo. Spirit (Duh) in Opportunity (Priložnost) tudi po tolikih mesecih delujeta brezhibno, tako da je Nasa podaljšala program.
Nejasna prihodnost
Prihodnost raziskovanja planeta je nejasna. Ameriški predsednik George Bush sicer obljublja človeško odpravo na Mars v naslednjih 30 letih, vendar so nekateri prepričani, da je šlo zgolj za spretno manipulacijo pred predsedniškimi volitvami. Nasin proračun se krči iz leta v leto, smiselnost bodočih odprav pa bi najbrž upravičilo kakšno novo senzacionalno odkritje.
