Največ kačjih pastirjev v Ljubljani živi na Koseškem bajerju. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Največ kačjih pastirjev v Ljubljani živi na Koseškem bajerju. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Po našem mnenju so kačji pastirji lepši od metuljev. Poskušamo z različnimi projekti, da bi ljudje spoznali kačje pastirje. Letos, na primer, imamo fotografski natečaj po imenu Pisani akrobati zelene prestolnice 2016, v okviru zelene prestolnice Ljubljane. Namen je, da ljudje gredo po Ljubljani ali pa v okolici svojega doma, fotografirajo kačje pastirje, tudi seveda drugo naravo in nam pošljejo fotografije teh pisanih žuželk in potem dobijo tudi kakšno simbolično nagrado.

Kačji pastir
Pri fotografijranju je težje ujeti kačjega pastirja v letu, je poudarila Alja Pirnat. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kačji pastirji so razmeroma velike žuželke, ki pri nekaterih ljudeh še vedno vzbujajo veliko strahu. O teh zanimivih žuželkah smo se pogovorili z Aljo Pirnat in Nino Erbido iz Slovenskega odonatološkega društva. Pogovor lahko v celoti preberete spodaj.


Kačji pastirji so velike, pisane žuželke, izredno hitre. Velja?
Alja Pirnat: Velja.

Kako je z njimi pri nas?
Alja Pirnat: Kar se vrstne raznolikosti tiče, 73 vrst smo jih za zdaj registrirali. Na svetu jih je do zdaj opisanih 6.000, tako da so neke malenkosti. V Evropi poznamo okoli 140 vrst, tako da smo kar pisani po pisanih akrobatih tudi v Sloveniji.

Kačji pastirji imajo tudi zanimivo ime. A pasejo kače, so nevarni, pikajo, grizejo? Ker veliko ljudi namreč domneva, da so nevarni, da pikajo, da grizejo, skratka, da so nevarne žuželke.
Alja Pirnat: Mislim, da se je ta mit že izrodil. Vsaj upamo. V društvu si prizadevamo za to. Če kačjega pastirja omeniš, se vsak najprej spomni na lepe, modre, kovinsko bleščeče se modre bleščalce. Je pa veljalo ime za izvirno, prvi zapisi so bili celo poimenovanja kot kačji pastir za to žuželko. Sicer relativno pozno, ampak sklepamo - tudi drugi so sklepali -, da gre to iz tega, ker so jih vedno opažali ob vodah, podobno kot kače belouške in take stvari. In iz tega je ven prišlo kačji pastir, kačji hlapec, modrasov hlapec. To, da pikajo, pa ne drži. So dejansko plenilci, hudi plenilci, vezani razvojno na vode, se pravi obvezno potrebujejo vodo za svoj razvoj. V njih se razvijejo ličinke. Tako da to, kar smo mi zdaj danes gledali, so odrasli kačji pastirji. Ti živijo dva tedna, najdlje pri nas nekaj mesecev - prisojni zimnik, ki prezimi. Drugače pa dlje časa traja njihovo življenje v vodi. Se pravi tam tudi do dve leti ali pa še kaj dlje.
Nina Erbida: V Ljubljani naj bi jih bilo do zdaj opaženih 51, lani smo pa našli 38 vrst.

Izredno veliko v primerjavi s celotno Slovenijo.
Nina Erbida: Da, glede na to, da jih je v Sloveniji 73.
Alja Pirnat: Ni pa pričakovati, da bi vse to videli ob eni vodi.

Nina, kačji pastirji so, čeprav so pisani in veliki, v primerjavi z metulji še precej, bom rekel, podcenjeni pri ljudeh. Kaj počnete v društvu za popularizacijo, za promocijo kačjih pastirjev?
Nina Erbida: Po našem mnenju so kačji pastirji lepši od metuljev. Poskušamo z različnimi projekti, da bi ljudje spoznali kačje pastirje. Letos, na primer, imamo fotografski natečaj po imenu Pisani akrobati zelene prestolnice 2016, v okviru zelene prestolnice Ljubljane. Namen je, da bi ljudje šli po Ljubljani ali pa v okolici svojega doma, fotografirali kačje pastirje, tudi seveda drugo naravo in nam poslali fotografije teh pisanih žuželk in potem dobili tudi kakšno simbolično nagrado. Skratka, da se malo pritegne ljudi.

Videli smo, da iz Ljubljane ni treba iti prav daleč oziroma prav nasprotno, lahko samo v Ljubljani poiščejo primeren življenjski habitat. Običajno je to voda, brežina, in kačji pastirji so tam.
Nina Erbida: Ja, res je.

Koliko, recimo, je pa ob takšni vodi, kjer smo zdaj, pričakovati kačjih pastirjev?
Nina Erbida: Tale mlaka tukaj ob Tehnološkem parku je zelo bogata z vrstami. Našli smo 18 vrst kačjih pastirjev. Se pravi, skoraj polovica, kolikor jih najdemo v Ljubljani. Zakaj ne? Dosti je zaraščena z rastlinjem, majhna je, hitro vidimo vse, kar se tukaj pojavlja. Vsekakor jih je več na Koseškem bajerju, ampak je tam večja voda in jih je tam težje videti.

Za fotografiranje se potem pričakuje, da so vode manjše, ker je tudi dostop lažji.
Nina Erbida: Lažje je, ja, precej.
Alja Pirnat: Tudi ure na primer: težje je ujeti kačjega pastirja pri letenju, tudi to je izziv. Prej zjutraj, jutranje ure ali pa večerne ure, ko se malo usedejo, da se spočijejo. Kačji pastirji so hladnokrvne živali in potrebujejo zunanjo energijo zato, da so gibljivejši oziroma za njihove letalne vragolije.
Nina Erbida: Jaz mislim, da je pomembno, da vzameš fotoaparat in greš nekam v bližino. Slikaš, kar vidiš. Če vidite kačjega pastirja, nam to pošljite, pa bomo pač imeli potem razstavo in tako naprej.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.

Po našem mnenju so kačji pastirji lepši od metuljev. Poskušamo z različnimi projekti, da bi ljudje spoznali kačje pastirje. Letos, na primer, imamo fotografski natečaj po imenu Pisani akrobati zelene prestolnice 2016, v okviru zelene prestolnice Ljubljane. Namen je, da ljudje gredo po Ljubljani ali pa v okolici svojega doma, fotografirajo kačje pastirje, tudi seveda drugo naravo in nam pošljejo fotografije teh pisanih žuželk in potem dobijo tudi kakšno simbolično nagrado.

Kačji pastirji
Kačji pastirji