Na prvi stopnji terapije se žival pregleda in pogovori s skrbnikom. Nato sledi ocena živali v gibanju in v statičnem položaju. Tam se ocenjuje simetrija mišic, predvsem teh, ki se pripenjajo na hrbtenico. Potem ocena okončnin, nato ocena temperature nad hrbetnico, to je eden od pomembnejših faktorjev. Foto: MMC RTV SLO
Na prvi stopnji terapije se žival pregleda in pogovori s skrbnikom. Nato sledi ocena živali v gibanju in v statičnem položaju. Tam se ocenjuje simetrija mišic, predvsem teh, ki se pripenjajo na hrbtenico. Potem ocena okončnin, nato ocena temperature nad hrbetnico, to je eden od pomembnejših faktorjev. Foto: MMC RTV SLO

Gre v bistvu za to, da se jača okolne mišične strukture, se jih nevrološko stimulira, zato da potem laže prenašajo težo poškodovanih sklepov, pa tudi pri displazijah to izvajamo. Pogosto je stanje posledica nekih starostnih sprememb, skoliotičnih sprememb. Potem taki kužki kar nekako oživijo in jim to zelo paše.

Ksenija Praper, dr. vet. med.
Ksenija Praper
Dr. Ksenija Praper iz Klinike za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani izvaja kiropraktiko. Foto: MMC RTV SLO
Zdravljenje živali s kiropraktiko

Marko Kotnik je skrbnik psičke Line, ki je stara deset let in pol. Pred kakšnim letom so se ji začele pojavljati težave pri hoji oziroma lokomotorna disfunkcija, kar pomeni, da so ji odpovedala vse štiri okončine. Poiskal je pomoč pri veterinarjih, na koncu pa je izvedel za kiropraktiko pri živalih. Ker kiropraktiko prakticira tudi sam, se je odločil, da jo bo pripeljal na prvi pregled.

Po prvi terapiji pri dr. Kseniji Praper iz Klinike za male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani je bil že opazen napredek. Psička je začela prihajati k sebi, usedla se je, začela se je postavljati na tačke, na koncu je tudi shodila. "Kiropraktika za živali je v bistvu manualna terapija. Izvaja se izključno ročno, ne uporablja nobenih zdravil, nobenih operativnih posegov, ker temelji na funkcionalni nevrologiji. Se pravi, gre za prenos dražljajev, ki jih stimuliramo ob sami terapiji," je uvodoma dejala dr. Praperjeva.

Ocena živali v gibanju
Na prvi stopnji terapije se žival pregleda in pogovori s skrbnikom. Nato sledi ocena živali v gibanju in v stanju. Ocenjuje se simetrija mišic, predvsem teh, ki se pripenjajo na hrbtenico. Potem ocena okončnin, nato ocena temperature nad hrbtenico, to je eden od pomembnejših dejavnikov. "Vse to se dela ročno, ker so na mestih, kjer so neke subluksacijske spremembe, temperature običajno rahlo povišane. Nadalje se ocenjuje gibljivost vseh sklepov v hrbtenici, odvisno od živalske vrste, koliko imajo pač vretenc. Približno 200 sklepov je v sami hrbtenici. To se nekako vse preveri oziroma se pregleda," je povedala dr. Praperjeva. Pri pregledu se vedno gleda, kakšna je gibljivost dveh sosednjih sklepnih struktur. Tam, kjer je manjša gibljivost, se poskuša težava odpraviti s kiropraktično prilagoditvijo.

Ne poka in se ne lomi
Manjša gibljivost se popravi s kiropraktičnim sunkom. "Za tega je potem značilna zelo velika hitrost, specifična smer in pa zelo nizka amplituda. Vse to se dogaja v anatomskih mejah neke sklepne strukture, nikakor se ne gre čez. Kar si ljudje predstavljajo, da bo zdaj to pokalo in se lomilo, to ne gre tako. Tudi, človeški sklepi so drugačni. Predvsem veliki sklepi pokajo, manjši sklepi pa - seveda - ne. Pri kužkih se to največkrat sliši pri prstih, pa hrbtenica potem na koncu recimo, ko gre za neko raztezanje, kjer se prej naredi relaksacija," je dodala.

Običajno živali dobro sodelujejo
Ljudje po navadi pri kiropraktiki občutijo bolečine. Tako je lahko tudi pri živalih. "Živali se odzovejo zelo različno. Odvisno tudi od samega značaja živali, kako so občutljive na bolečino. Običajno, ko pridem do takega mesta na hrbtenici, kjer se zazna neka subluksacijska sprememba, lastnika opozorim, da se bo zdaj žival mogoče kaj vznemirila. Se pa zgodi, da se tudi čisto nič ne zgodi. Pokaže se samo recimo neki tremor kože, tako, kot da bi bila malo bolj zategnjena, potem se pa sprosti. Običajno živali dobro sodelujejo. Prvič je malo tako, ker ne vedo ... to so čudni prijemi, pa jih moraš nekaj objemati in okrog prijemati - in če tega niso navajeni, so potem lahko malo vznemirjeni. Ampak v nadaljevanju terapij, sploh ko hodimo dlje časa, pacienti tudi zaspijo na podlagi ... ker to gre potem tudi za vzdrževanje naprej," je dejala dr. Praperjeva.

Največkrat se uporablja pri psih
Kiropraktika je primerna za vse živalske vrste, ki imajo hrbtenico, ker pač tovrstna terapija izvira iz skrbi za vretenca. "Največkrat se uporablja pri kužkih, pri takih, ki prihajajo večinoma zaradi nekih lokomotornih težav v gibanju. Se pa uporablja tudi za druge zadeve, tudi za določene internistične bolezni, kot so epilepsija ali pa kot dodatna terapija pri diabetesu, pri epilepsiji, pri nekaterih mišičnih distrofijah, pri nevroloških boleznih, in se zelo dobro obnese. Ni pa to samostojna terapija," je poudarila in sklenila: "Gre v bistvu za to, da se jača okolne mišične strukture, se jih nevrološko stimulira, zato da potem laže prenašajo težo teh poškodovanih sklepov, pa tudi pri displazijah jih izvajamo. Pogosto je stanje posledica starostnih sprememb, skoliotičnih sprememb. Potem taki kužki kar nekako oživijo in jim to zelo paše."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.

Gre v bistvu za to, da se jača okolne mišične strukture, se jih nevrološko stimulira, zato da potem laže prenašajo težo poškodovanih sklepov, pa tudi pri displazijah to izvajamo. Pogosto je stanje posledica nekih starostnih sprememb, skoliotičnih sprememb. Potem taki kužki kar nekako oživijo in jim to zelo paše.

Ksenija Praper, dr. vet. med.
Zdravljenje živali s kiropraktiko