Nasveti

Škotski terierji hrabri in ponosni, rotvajlerji namenjeni za delo

Predstavitev škotskih terierjev in rotvajlerjev

13. november 2016 ob 07:46
Ljubljana - MMC RTV SLO
Skotski terier
Škotski terierji so zelo hrabri in ponosni psi. Foto: Reuters

Na Živalskem otoku nadaljujemo predstavitve pasjih pasem. Tokrat vam predstavljamo legli dveh pasem, in sicer škotskega terierja ter rotvajlerja.

Obiskali smo vzreditelja: Maša Široka je imela dve legli škotskih terierjev, v enem je bilo osem, v drugem štirje mladiči; Aleš Lahajnar je imel eno leglo s šestimi mladiči, tremi samci in tremi samicami.

Škotski terierji znajo biti tudi ostri
"Škotski terierji spadajo v tretjo FCI-skupino, skupino terierjev. To je stara pasma, ki izvira iz področja Aberdeena, s Škotskega višavja. V bistvu so veliki psi v majhnem okviru, tako jih imenujejo Škoti bravehearti. Zelo so hrabri in ponosni, primerni so bolj za individualiste kot za velike družine," je uvodoma pojasnila Široka in dodala: "Je pa treba dlako striči, tako kot pri večini terierjev. Ko so odrasli, imajo 12 kilogramov. Spadajo v skupino terierjev, torej so že po naravi malo bolj ostri, bili so vzrejeni za delo v jami, za lov na jazbece in lisice, tako da njihov nagon ostaja še zmeraj zelo živ, in niso prav zelo mili psi, ampak znajo biti tudi zelo ostri."

Rotvajlerji so zelo stara pasma
Kakšno vedenje bo imel rotvajler, je odvisno od skrbnika. To sicer velja za vse pse, ne le za posamezno pasmo. "Resda spadajo v delovno skupino, to je druga skupina SC, tako da je z njimi treba že od malega delati, ker je to le delovna pasma. Namenjena je bila delu. Drugače je pa to zelo zelo stara pasma, še iz časov Rimljanov. Dokončno so ga skrižali v 19. stoletju, v Rotweillu je bila zadnja samica in so jo združili oziroma sparili še z dvema samcema, ki sta bila tam. Tako je nastala tudi pasma rotvajler, po mestu Rottweil," je pojasnil Lahajnar in poudaril: "Jaz imam raje, da so malo bolj ostri, čeprav niso tako. Sploh naša vzreja - se mi zdi - malo pada. Vse gre v lepotno smer, kar pa pomeni bolj miren pes in vse. Drugače so pa zelo dobri psi za družino, zelo so prijazni, imajo zelo visok prag bolečine - in zelo varujejo svoj teritorij. Za družine so fantastični."

Zakaj kupiti rodovniškega psa?
Večina, če ne kar vsa zavetišča ljudi naprošajo, naj živali posvajajo, ne kupujejo. Zakaj je torej pametno kupiti psa, ki je rodovniški? "Predvsem zato, ker je starše pregledala vzrejna komisija in je bilo leglo načrtovano za vzreditev močnih lastnosti - se pravi lepotnih in zdravstvenih. Rodovnik je nekako garancija, ena možnost sleditve prednikov psov," je dejala Široka, Lahajnar je dodal: "Jaz bi zelo poudaril: če kupujete večje, delovne pasme ali pa na splošno molose in druge, je zelo pomembno, da so rodovniški. Zakaj? Zaradi zdravstvenih 100 odstotkov, ker tukaj lahko vsaj sledimo leglom nazaj. Pri nas je obvezno slikanje kolkov, komolcev. Obvezen je BHH-izpit in vzrejni pregled. To pomeni, da so standardi."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.

M. L., Mojca Recek Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 5

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • vegan 13. november 2016 ob 09:42
    Spoštovani ljubitelji živali!

    Dovolite, da predstavim svoje stališče, v upanju, da vas spodbudi k resnemu razmisleku in prevetritvi obstoječih družbenih norm.

    Zgornji članek je lep primer tega zakaj ni prav, da sploh udomačujemo živali.

    Podajam vsebino mojega bloga z naslovom Spornost udomačevanja psov, mačk in drugih "hišnih ljubljenčkov", ki je sicer dosegljiv na: http://www.rtvslo.si/blog/vegan-FrJl/spornost-udomacevanja-psov-mack-in-drugih-hisnih-ljubljenckov/110748

    ------
    Kot abolicionistični vegan (=človek, ki si prizadeva za odpravo izkoriščanja živali) nisem le proti udomačevanju oz. izkoriščanju živali za hrano, temveč proti udomačevanju vseh živali, torej tudi psov, mačk, hrčkov, ptic, rib in ostalih, ki služijo ljudem "za družbo". Osnovno stališče, ki ga zagovarjam, se glasi:
    Vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) imajo eno samo pravico iz katere izhajajo vse ostale - temeljno pravico do tega, da niso obravnavana kot lastnina oz. vir za potešitev človekovih interesov. Ne obravnavati čuteča bitja kot lastnino med drugim pomeni, da moramo prenehati vzrejati vse živali za človekovo uporabo, vključno s "hišnimi ljubljenčki".
    ( Več o temeljnih načelih abolicionističnega pristopa k pravicam živali si lahko preberete na: https://leonkralj.blogspot.si/2015/09/sest-temeljnihnacel-abolicionisticnega.html )

    Naj podrobneje razložim zakaj takšno stališče:

    Prvič:
    Ne glede na to ali sami sebe imenujemo skrbniki, ljubitelji ali prijatelji naših psov, mačk, hrčkov, itd., je realnost takšna, da smo njihovi lastniki. V naši družbi imajo namreč živali status lastnine (tako v pravnem kot družbenem smislu). Čeprav imajo morda za nas "višjo sentimentalno" vrednost, pa so naše živali v resnici le naša last. Last, ki se ne razlikuje od ostalih predmetov, premičnin ali nepremičnin, ki jih posedujemo. Živali so uporabljene izključno kot sredstvo za zadovoljitev človekovih teženj. In čeprav pravimo, da priznavamo živalim moralno vrednost in da jih ne dojemamo kot navadne predmete, njihov status lastnine v resnici pomeni, da pravzaprav nimajo moralne vrednosti; imajo le ekonomsko vrednost, oziroma vrednost, ki jim jo dodelimo ljudje - njihovi lastniki.

    Vsi razpoznavamo, da je obravnavati druge ljudi kot lastnino v nasprotju s priznanjem ljudi za bitja z moralno vrednostjo. Vsi sprejemamo temeljno moralno načelo, ki pravi, da mora biti vsem ljudem (ne glede na njihove osebne značilnosti - barva kože, spol, inteligenca, spolna usmerjenost, stopnja fizične ali duševne razvitosti, itd.) priznana osnovna moralna pravica do tega, da niso obravnavani kot lastnina. Navsezadnje ravno na tem načelu sloni celotna svetovna obsodba človeškega suženjstva. Lastniški status živali pomeni, da so živali obravnavane kot predmeti, ne glede na to ali si morda prizadevamo z njimi ravnati "ljubeče". Toda med človeškimi in ne-človeškimi živalmi ni nobene takšne razlike, ki bi lahko upravičila nepriznavanje enake temeljne pravice vsem živalim, kot jo priznavamo vsem ljudem. Vsem čutečim bitjem (ljudem in živalim) moramo priznati enakovrednost v tem, da niso obravnavana oz. uporabljena izključno kot sredstvo za dosego človekovih ciljev. Abolicionistični pristop k pravicam živali zavzema jasno stališče, da je vsakršna uporaba živali nemoralna, ne glede na morebitne koristi, ki jih to prinaša ljudem ter ne glede na bolj ali manj "humani" način uporabljanja. Enako kot ne bi nikoli zagovarjali "humanega" človeškega suženjstva, "humanega" posilstva ali "humane" zlorabe otrok, ne moremo zagovarjati niti "humanega" izkoriščanja živali. In ne glede na koristi, ki bi jih imela npr. uporaba enega samega človeka, ki bi ga izkoristili in ubili na račun dodelitve njegovih organov desetim drugim bolnim ljudem, ne moremo moralno upravičiti takšnega ravnanja - realno gledano nihče ne bi zagovarjal tega. In enako mora veljati takrat, ko gre za živali.

    Drugič:
    Udomačene živali niso niti približno podobne temu, kar naj bi v resnici bile. Tekom zgodovine jih je človek s križanjem in gensko manipulacijo tako zelo spremenil, da sploh ne spominjajo več na živali izpred nekaj tisočletij. Zato ta bitja niso del naravnega sveta, ampak del sveta, ki smo ga mi umetno ustvarili. Ta bitja smo razvili za svoje sebične namene – hrano, obleko, družbo, zabavo, šport, itd. Zanje smo ustvarili umetni svet, v katerem jih izkoriščamo na vse mogoče načine. Te nekdaj veličastne, samostojne živali smo si podredili in jih naredili popolnoma odvisne od nas. Udomačeni psi, mačke, hrčki, itd. ne zmorejo skrbeti sami zase. Mi kontroliramo vse njihove potrebe in odločamo o vseh aspektih njihovih življenj - v kakšnih pogojih bodo živele, kje in kdaj bodo spale, kdaj in koliko bodo jedle, ali bodo imele svežo vodo, kdaj bodo šle ven na svež zrak (če sploh), skratka ta bitja smo si v celoti podredili in njihova življenja zreducirali na golo služenje našim interesom. Zato ta nemočna bitja v resnici niso ne živali, ne ljudje – so nekaj vmes. So ranljiva bitja, prepuščena na našo milost in nemilost. Ko nam ustreza, jih skušamo počlovečiti, ko pa si jih želimo podrediti ali izkoristiti (za hrano, obleke, itd.), jih degradiramo na raven manjvrednega oz. ničvrednega bitja.

    In ker se udomačene živali niso znašle v tej godlji po svoji krivdi, temveč izključno zaradi ravnanja človeka, je edino pravično, da jih ponovno "osvobodimo". Osvoboditev ne pomeni, da jih spustimo v divjino (navsezadnje tam sploh ne bi preživele), ampak da jih nehamo "proizvajati", da torej prenehamo z načrtno vzrejo novih in novih udomačenih živali, bodisi za zrezek, pašteto, jogurt, sir, jajčno omleto, čevlje, jakno ali za "hišne ljubljenčke".

    Tretjič:
    Pse, mačke, hrčke, morske prašičke, kune, činčile, papagaje, ribe, pajke, kanarčke, kače, zajčke in druge živali se množično proizvaja kot po tekočem traku, podobno kot vijake v tovarni ali (v primeru eksotičnih živali) so zajete v naravi in se jih prevaža na dolge razdalje, ki je za mnoge usodna. "Hišne ljubljenčke" se trži na enak način kot predmete. Vzreditelji in trgovina z živalmi zgolj odgovarjajo na povpraševanje ljudi, enako kot v primeru proizvodnje živil živalskega izvora, zato je glavna odgovornost na nas, da prenehamo zahtevati oz. povpraševati po (živih ali ubitih) živalih. Čeprav nekateri lepo skrbijo za svoje hišne živali, je mnogo več takih, ki z njimi ravnajo naravnost obupno. Npr. v ZDA večina psov preživi v enem domu manj kot dve leti, preden so odvrženi na cesto, v zavetišče ali oddani novemu lastniku. Več kot 70% ljudi, ki posvojijo živali, jih kasneje tudi odvrže. Vsi poznamo grozljive zgodbe o sosednjih psih na kratkih verigah, ki preživijo večino svojega življenja osamljeni. Mesta širom sveta so polna odvrženih mačk in psov, ki živijo nesrečno življenje in bodisi stradajo bodisi zmrznejo, podležejo boleznim, ali pa so trpinčeni s strani ljudi. Veliko je tudi takšnih ljudi, ki trdijo, da imajo radi svoje hišne živali, a jih brezčutno iznakazijo z rezanjem ušes, repkov ali puljenjem njihovih krempljev, da ne bi popraskali pohištva, itd.

    Svojo hišno žival resda lahko obravnavamo kot družinskega člana in ji priznavamo inherentno vrednost njenega življenja ter je ne tretiramo kot potrošno blago. Toda naša skrb za našo žival v resnici pomeni le, da svojo živalsko lastnino vrednotimo višje od njene tržne vrednosti. Nič drugega. In če si premislimo ter se odločimo, da bomo svojemu psu vsakodnevno zadajali hude udarce kot neke vrste "vzgojni ukrep" ali da ne bomo hranili svoje mačke, češ da bo bolj motivirana za lovljenje miši v kleti, ali pa da bomo "evtanazirali" (beri: ubili) svojo žival, ker ne želimo več finančnih izdatkov zanjo, bo naša odločitev zaščitena z zakonom. Imamo dovoljenje, da vrednotimo svojo lastnino kot se nam zahoče. Lahko jo vrednotimo visoko ali pa jo ubijemo.

    Na primer: za svoj avtomobil lahko skrbim lepo in ga redno čistim ali pa se ga odločim pustiti rjaveti in propadati. To je popolnoma moja svobodna izbira. Dokler mu zagotavljam minimalno vzdrževanje, ki omogoča, da opravi tehnični pregled, je vsaka druga odločitev v zvezi z mojim avtom, vključno z odločitvijo, da ga oddam trgovcu z rabljenimi deli, čisto moja stvar. Dokler zagotavljam minimalno hrano, vodo in zatočišče za svojo hišno žival, je katerakoli druga odločitev, razen sadističnega mučenja živali, povsem moja stvar, vključno z odločitvijo, da jo odvržem na cesto ali oddam v zavetišče (kjer je veliko živali po izteku 30-dnevnega zakonskega roka bodisi ubitih ali prodanih v raziskave), ali jo nesem "uspavat" k veterinarju.

    Skratka, naša osnovna moralna dolžnost je, da prenehamo podpirati načrtno vzrejanje vseh udomačenih živali ter karseda dobro poskrbimo za tiste, ki so že tukaj, dokler ne umrejo naravne smrti. Toda predpogoj je, da postanemo vegani in izobražujemo oz. pozivamo druge ljudi k veganstvu kot moralnem imperativu. Ne moremo biti za pravičnost v odnosu do živali in jih hkrati jesti. Nobene moralne razlike ni med psom ali kravo, piščancem, ribo in drugimi živalmi. Vse želijo živeti, nobena ne želi trpeti ali biti ubita.

    Četrtič:
    Nekateri, ki ugovarjajo argumentu, ki ga predstavljamo abolicionistični vegani, pravijo, da imajo vse živali in tako tudi "hišni ljubljenčki" temeljno pravico do razmnoževanja oz. do nadaljevanja vrste, zato naj jih ne bi smeli sterilizirati oz. kastrirati in dovoliti nadaljevanje udomačevanja.

    Odgovor zakaj je ta teza moralno zgrešena, je še najlažje razumljiv, če uporabimo analogijo v človeškem kontekstu:

    Dejstvo je, da bomo ljudje v prihodnosti ustvarjali "umetne ljudi". Pravzaprav se obstoječa tehnologija že zelo nagiba v to smer (menda celo že obstajajo zametki prvih poskusov). Skratka, ustvarjalo se bo ljudi za potrebe takšnih in drugačnih del (večinoma nevarnih oz. zelo utrujajočih del, ki jih običajni človek ne zmore). Namen bo ustvariti takšne ljudi, ki bodo čimbolj fizično sposobni, a hkrati čustveno nerazviti, otopeli in vodljivi, zato da bodo bili sposobni opraviti vse zadane naloge (kakršnekoli že). Njihova življenja in celoten njihov obstoj bo namenjen služenju drugim ljudem. Na svet bomo spravili posameznike, čigar življenja bodo v resnici ena sama žalost. Povedano drugače, to bodo novodobni sužnji, ki bodo izkoriščani v vseh ozirih.

    In zdaj pomislimo ... ali bi kdorkoli med nami rekel, da je temeljna pravica načrtno ustvarjenih ljudi (teh duševno pohabljenih sužnjev) pravica do razmnoževanja in nadaljevanja vrste, zato, da bomo lahko še naprej izkoriščali tudi njihove potomce? Večina bi rekla, da je tovrsten predlog sprevržen. Če je kaj temeljna pravica, je to prenehati z načrtnim ustvarjanjem teh ljudi, jih prenehati izkoriščati ter na primeren način poskrbeti za vse tiste, ki so že ustvarjeni.

    Enako je z udomačenimi živalmi. Tu so le zato, ker smo jih mi umetno ustvarili za naše egoistične potrebe. Temeljna pravičnost pomeni prenehati jih načrtno vzrejati in prenehati trgovati z njimi, nič drugače kot v primeru umetno ustvarjenih človeških sužnjev.

    Se pravi, naša osnovna moralna dolžnost je, da:
    1. postanemo vegani,
    2. izobražujemo in pozivamo javnost k veganstvu kot moralni osnovi oz. temeljni pravičnosti,
    3. ne kupujemo živali, pač pa jih posvajamo in spodbujamo tudi ostale ljudi k posvajanju vseh brezdomnih, zavrženih živali ter k njihovi sterilizaciji/kastraciji.

    Svet bo precej bolj pravičen in narava bo veliko bolj naravna brez udomačenih živali.

    Avtor: Leon Kralj

    Viri:
    ► Knjiga Etika v kuhinji: http://www.eatlikeyoucarebook.com/slovenscaron269ina-slovenian.html
    ► Video: Profesor Francione odgovarja na vprašanja iz občinstva: https://www.youtube.com/watch?list=PLAg_TeZ267R6klqb8m0nzOWz8ZvRBkyNB&v=RFb2tc16lCs
    ► http://www.abolitionistapproach.com/fa
    qs/
    ► Članek z naslovom The case against pets:
    https://aeon.co/essays/why-keeping-a-pet-is-fundamentally-unethical

    -----
    Če vam to, kar sem zapisal, zveni smiselno, vljudno vabljeni na moj blog https://leonkralj.blogspot.si/ kjer predstavljam novonastalo globalno mirovno gibanje za temeljno pravičnost do vseh človeških in ne-človeških živali. Če imate kakršnekoli vsebinske pomisleke, ugovore, vprašanja ali predloge, mi lahko pišete na: abolicionizem@gmail.com
    0
    0
  • kabošti 14. november 2016 ob 18:30
    Niti približno se mi vse skupaj ne zdi smiselno. Živali nimajo zavesti in niso enake človeku. Zato nimajo enakih "človekovih" pravic kot ljudje. Z njimi pa moramo ravnati skrbno, lepo in jim ne smemo povzročati trpljenja.
    Poziv k hkratnem spoštovanju naravnega in sterlizacij/kastraciji pa je kontradiktoren sam v sebi.
    Da pa je človekova moralna dolžnost, da postanemo vegani, pa je protinaravno in nemoralno. Ljudje potrebujemo beljakovine živalskega izvora, zato vegetarijanstvo še nekako razumem, veganstva pa nikakor. Gre za poziv, da otrokom in sebi odrečemo osnovne sestavine, ki jih kot del narave potrebujemo, ker smo tako ustvarjeni. Mnoge raziskave so to potrdile. Veganstvo je nevarna praksa in je kot tako tudi prepovedano, da ga vsiljujemo otrokom, pa tudi odraslim ljudem.
    +1
    0
  • vegan 15. november 2016 ob 11:03
    Odgovor za @kabošti:

    1.
    Vidim, da podajaš zastarele informacije. Prehranska znanost je že davno poenotena, ko gre za vegansko prehrano. Leta 2016 ni več nobenega (niti enega!) resnega strokovnjaka, ki lahko trdi, da človek nujno rabi jesti živila živalskega izvora, da bi bil zdrav. Žal opažam, da naši slovenski zdravstveni in prehranski "strokovnjaki" niso na tekočem, saj je že več kot desetletje od tega, kar je bil sprejet svetovni znanstveni konsenz glede veganske prehrane. Glasi se (citiram):

    »Veganska prehrana je zdrava in prehransko ustrezna ter pozitivno vpliva na preprečevanje in zdravljenje številnih kroničnih bolezni (rak, srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2, debelosti, ...). Ustrezno načrtovane veganske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke, mladostnike in športnike.«

    To je uradno stališče vseh največjih in najuglednejših prehranskih in zdravstvenih organizacij na svetu:
    The American Dietetic Association, Dietitians of Canada, British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, British Nutrition Foundation, The Dietitians Association of Australia, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung, UCLA Health Center, The Mayo Clinic, Heart and Stroke Foundation, U.S. Department of Health and Human Services, itd.

    Vse informacije lahko najdeš na spletnih straneh omenjenih organizacij. In če te zanima resen študij o povezavah med prehrano in zdravjem, potem ti toplo priporočam knjige:

    - dr. T. Colin Campbell: KITAJSKA ŠTUDIJA
    Gre za najcelovitejšo kdajkoli narejeno študijo o prehrani in zdravju. Kitajska študija je revolucionarna knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak zdravstveni delavec, saj ponuja odgovore, ki jih dolgo časa iščejo zdravniki, znanstveniki in zdravstveno zavedni bralci: Kaj v resnici povzroča raka, bolezni srca in ožilja, diabetes, debelost, osteoporozo, Alzheimerjevo bolezen, demenco, multiplo sklerozo ter ostale kronične in avtoimunske bolezni? Kako se jim lahko izognemo in si podaljšamo življenje? Jasno napisana knjiga predstavlja velik preobrat v našem razumevanju zdravja. Kitajska študija je temeljito pretresla medicinske in nutricionistične kroge po vsem svetu. Avtor v njej pojasnjuje mehanizme delovanja človeka (vpliv hrane na zdravje oziroma bolezen) in človeške družbe (medsebojno prepletenost prehranske, farmacevtske, medicinske industrije, ter znanosti, šolstva in politike). Ponuja nam usodno pomembno orodje za preprečevanje in zdravljenje skoraj vseh bolezni in informacije o realnih zmožnostih sodobne farmacevtske medicine. Dr. T. Colin Campbell je ena največjih znanstvenih avtoritet na svetu; že več kot 50 let je eden izmed vodilnih znanstvenikov na področju prehranskih raziskav; objavil je že več kot 350 raziskovalnih člankov ter je zaslužni profesor prehranske biokemije na univerzi Cornell. Na njegove raziskave ni imel vpliva nihče: ne industrija, ne oblast, ne lastne finančne koristi. Njegovo temeljno vodilo je iskanje resnice.

    - dr. Caldwel Esselstyn: PREPREČITE IN ODPRAVITE SRČNOŽILNE BOLEZNI
    Najpogostejši vzrok smrti v zahodnem svetu, tudi v Sloveniji, so bolezni srca in ožilja. Toda kakor pojasni dr. Caldwell Esselstyn, je mogoče te bolezni preprečiti, pozdraviti in celo odpraviti. Njegov revolucionarni program, temelječ na neizpodbitnih rezultatih dvajsetletne raziskave - najdaljše raziskave te vrste, kar jih je bilo kdaj opravljenih - znanstveno dokazuje, da lahko z enostavno spremembo prehrane v resnici pozdravimo koronarno srčno bolezen in se do konca življenja zaščitimo pred vsemi srčnožilnimi boleznimi. Gre za enega od najbolj izjemnih projektov na področju medicinskih raziskav v preteklem stoletju. Dr. Esselstyn trdi, da je konvencionalna kardiologija izneverila paciente, s tem, ko je razvijala terapije, ki se osredotočajo zgolj na simptome koronarne srčne bolezni, ne pa na njene vzroke.
    Dr. Caldwel Esselstyn je mednarodno priznani raziskovalec ter spada med najboljše srčne kirurge na svetu. Leta 2005 je kot prvi prejel nagrado Benjamina Spocka za sočutje v medicini. Njegova knjiga med drugim vključuje tudi več kot 150 receptov za slastne jedi iz rastlinskih sestavin.

    - dr. John McDougall: ŠKROB JE REŠITEV
    Dr. John McDougall je svetovno priznani zdravnik, eden vodilnih avtorjev na področju zdravljenja s hrano. V poplavi knjig o zdravem prehranjevanju in hujšanju ima ta zagotovo posebno mesto, saj nas vrača k naravnim koreninam zdravega prehranjevanja, kjer je doseganje in ohranjanje zdrave teže zgolj posledica. Obilo znanstvenih dokazov iz različnih panog (medicine, nutricionistike, zgodovine, arheologije, biokemije…) priča o tem, da smo ljudje naravni škrobojedci in da je škrob rešitev za številne zdravstvene težave. Knjiga vsebuje tudi preko 100 receptov za okusne izvirne jedi.

    - dr. T. Colin Campbell: CELOTA: PONOVNI PREMISLEK O ZNANOSTI O PREHRANI
    Vodilni nutricionistični znanstvenik preteklega stoletja, dr. Campbell, po uspehu knjige Kitajska študija, v Celoti pogumno in prepričljivo opisuje, kako redukcionistična paradigma prežema znanost, medicino, medije, farmacevtsko industrijo in človekoljubne organizacije ter preprečuje javnosti dostop do resnice o prehrani za doseganje optimalnega zdravja. Njegova razlaga je elegantna, iskrena, provokativna in daljnosežna in nudi rešitve za krizo zdravstvenega sistema. Pokaže, kako osredotočenost sodobne nutricionistike na posamezna hranila vodi do množične zmede s tragičnimi zdravstvenimi posledicami.

    2.
    Praviš tudi, da živali nimajo zavesti, a da moramo z njimi »ravnati skrbno, lepo in jim ne smemo povzročati trpljenja«.

    Zakaj naj po tvojem ne bi smeli povzročati trpljenja nečemu kar nima zavesti?! Ali ni to skregano z vsako logiko? Mar niso naše moralne dolžnosti vezane izključno na čuteča bitja? Ga ni človeka, ki bi trdil, da ne smemo povzročati trpljenja kamnu. Vsem nam je jasno, da kamen nima zavesti oz. sposobnosti občutenja. Po drugi strani vsi dobro vemo, da ima sposobnost občutenja prav vsaka človeška in ne-človeška žival. Še posebej vse tiste živali, ki jih ljudje izkoriščajo za hrano, obleke, itd. Ko govorim o podeljevanju pravic živalim, ne govorim o »človeških« pravicah, temveč govorim o ENI SAMI pravici, iz katere izhajajo vse ostale – pravica do tega, da nisi obravnavan kot lastnina oz. vir za potešitev interesov drugega (preberi si ponovno moj prvi komentar). Nihče ne pravi, da mora imeti krava pravico do vozniškega izpita ali česa podobnega. V sposobnosti občutenja, želji po življenju in izogibanju trpljenja smo si ENAKI vsi ljudje in vse živali.

    In če praviš, da živalim ne smemo povzročati trpljenja (s čimer se seveda strinjam tako jaz kot praktično vsi ljudje na svetu), potem bi moral postati vegan. Namreč, čisto VSA živila živalskega izvora vsebujejo trpljenje, smrt in nepravičnost, ne glede na način reje živali. In ker ti ni potrebno jesti mesa, mlečnih izdelkov in jajc, da bi bil optimalno zdrav, v bistvu nimaš NOBENEGA tehtnega razloga za povzročanje trpljenja in smrti živalim, čigar telesa in izločki pristanejo na tvojem krožniku. V trenutku, ko začnemo govoriti o izogibanju povzročanja "nepotrebnega" trpljenja v okviru dejavnosti, ki je sama nepotrebna, govorimo nesmisle in smo zgrešili bistvo. Še najboljši izgovor, ki ga lahko ponudiš za to, da ješ živila živalskega izvora, je užitek ob okusu in navada. Toda hkrati vsi priznavamo, da užitek in navada ne moreta biti utemeljena razloga za zadajanje trpljenja in smrti živalim (navsezadnje nihče ne bi rekel, da je z mučenjem konjev, s pasjimi boji ali z mučenjem mačk vse v redu, če človek ob tem uživa ali če trpinči živali iz gole navade). Tvoje obstoječe moralne vrednote te torej ŽE TAKO ALI TAKO napeljujejo k temu, da postaneš vegan.

    3.
    Zapisal si tudi, da je "protinaravno in nemoralno" reči, da je človekova moralna dolžnost postati vegan.

    V tem, da uskladimo svoje že obstoječe moralne vrednote s svojimi dejanji, ni prav nič "protinaravnega".
    Pravzaprav je "protinaravno" to, da rečemo, da je nemoralno postati moralen.
    "Protinaravno" je imeti nekatere živali za družinske člane in istočasno zabadati jedilne vilice v trupla drugih živali.
    "Protinaravno" je reči, da se zavedamo, da zadajanje "nepotrebnega" trpljenja in smrti živalim ne more biti moralno opravičljivo, a potem vsakodnevno nadaljevati s popolnoma nepotrebnim izkoriščanjem živali.
    "Protinaravno" je pretvarjati se, da se zavzemamo za mir, medtem pa ohranjati nasilje, trpljenje, mučenje in ubijanje kot sestavni del našega vsakdanjega življenja.
    "Protinaravno" je uživati hrano, ki povzroča bolezni in uničevanje okolja.
    "Protinaravno" je spodbujati naše otroke k ljubezni do živali in jih hkrati učiti, da lahko tiste, ki jih imajo radi, tudi prizadenejo. Otroke učimo, da je ljubezen združljiva z nasiljem, nadvlado in popredmetenjem drugega bitja. To je resnično »protinaravno« in zelo žalostno.

    Vabljen k nadaljnjemu razmisleku ob branju spodnjih spletnih strani:
    https://leonkralj.blogspot.si/
    http://www.howdoigovegan.com/
    http://www.abolitionistapproach.com/

    Lp,
    Leon
    0
    0
  • smukač 15. november 2016 ob 14:30
    Draga moja vegana jaz se ne vtikam v vajino življenje in vajine oreščke in vaju prosim, da se tudi vidva ne vtikata v mojega psa in moj šnicl pa bomo vsi srečni.
    +2
    0
  • vegan 16. november 2016 ob 10:24
    @smukač

    Zapisal si:
    "Draga moja vegana, jaz se ne vtikam v vajino življenje in vajine oreščke in vaju prosim, da se tudi vidva ne vtikata v mojega psa in moj šnicl pa bomo vsi srečni."

    Smukač, ne gre zate. Za živali gre. Gre za temeljno pravičnost do najranljivejših in najbolj zapostavljenih prebivalcev našega planeta. Ali meniš tudi, da se ni prav "vtikati" v življenja storilcev nasilnih dejanj nad ljudmi (zlorabljevalcev, posiljevalcev, ipd.)? Ali pa morda to velja le takrat, ko so žrtve živali? Nobeno presenečenje ni, da nekdo, ki aktivno sodeluje pri izkoriščanju živali, noče slišati poziva k prenehanju, toda vseeno te prosim, da resno razmisliš o vsem kar sem napisal zgoraj in kar pišem v blogu, ki sem ga ponudil. Uvidel boš, da se že tako ali tako strinjaš z veganstvom.

    Praviš torej, da bomo VSI SREČNI, če se nehamo "vtikati" v to kar počne drug.
    Ne bo držalo. Pozabil si na nesrečo, grozo, trpljenje in smrt 70 milijard(!) živali, kolikor jih človeštvo vsako leto načrtno spravi na svet le zato, da jih izkoristi, ubije in poje (pa čeprav za to nimamo prav nobenega drugega izgovora kot gurmanski užitek). Če lahko živimo povsem zdravo, polno, zadovoljno in srečno brez zadajanja trpljenja in smrti, le zakaj ne bi? Če mislimo, da je naša sreča odvisna od izkoriščanja nedolžnih, potem se moramo resno zamisliti nad tem kdo smo.
    0
    0
 

Avdio & Video

  • Varuh pravic živali

  • Na Apaškem polju zastrupljenih več psov

  • Nemški volčji špic

  • Živalski blues: Noemi in Ksena

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!