Portugalski strogi zakoni za preprečevanje širjenja bolezni norih krav zahtevajo od kmetov, da nemudoma odstranijo trupla živali z njihovih polj. Foto: EPA
Portugalski strogi zakoni za preprečevanje širjenja bolezni norih krav zahtevajo od kmetov, da nemudoma odstranijo trupla živali z njihovih polj. Foto: EPA
Mrhovinar
V Portugalskem združenju za raziskave ptic zagovarjajo vzpostavitev zaprtih območij blizu največjih preostalih kolonij ptic mrhovinark, kamor bi lahko kmetije odlagale živalska trupla. Foto: EPA

Raziskovalci iz Portugalske in Španije so označili 71 ptic mrhovinark in jih spremljali tri leta, v tem času pa jih je le 13 zašlo na Portugalsko, poročanje portugalskega časnika Correio da Manha navaja BBC.

Španski raziskovalec Eneko Arrondo je dejal, da portugalski strogi zakoni za preprečevanje širjenja bolezni norih krav zahtevajo od kmetov, da nemudoma odstranijo trupla živali z njihovih polj in jih predajo v upepelitev ali pokop. To pomeni, da se mrhovinarji nimajo več možnosti hraniti z njimi.

Španija pa je izkoristila spremembo evropske regulative iz leta 2011 in omogoča regionalnim oblastem, da se odločijo, ali naj pustijo trupla živali na prostem, še posebej glede na to, da je Španija dom za 90 odstotkov ptic mrhovinark.

Od leta 2011 so znanstveniki opazili "hiter upad" prehoda nekaterih ptic mrhovinark na Portugalsko. Raziskava kaže, da je razlog za to bolj verjetno povezan z dostopnostjo živalskih trupel kot s podnebjem ali geografijo.

Paradoks različnih pravil
Arrondo je dejal, da je bila prvotna evropska regulativa iz leta 2001, ki je zahtevala uničenje trupel "zelo drastična" in je imela "zelo negativen učinek na okolje". Nicolas López iz Španskega ornitološkega društva medtem opozarja, da "ogrožene vrste plačajo ceno paradoksa različnih pravil znotraj Iberskega polotoka".

Arrondo pravi, da je usklajevanje teh pravil "ključno" za obnovitev števila domačih ptic mrhovinark na Portugalskem, ki so na robu izumrtja.

Medtem Joaquim Teodosio iz Portugalskega združenja za raziskave ptic zagovarja vzpostavitev zaprtih območij blizu največjih preostalih kolonij ptic mrhovinark, kamor bi lahko kmetije odlagale živalska trupla. Dodal je, da so ptice utrpele izgubo svojega habitata zaradi lanskih uničujočih gozdnih požarov.