Kolesarji, ki redno kolesarijo na delovno mesto, so v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov manj izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, diabetesa tipa 2 in posledično za prezgodnjo smrt. Foto: Reuters
Kolesarji, ki redno kolesarijo na delovno mesto, so v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov manj izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, diabetesa tipa 2 in posledično za prezgodnjo smrt. Foto: Reuters
Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja tudi pravilnik o kolesarskih površinah, ki bo določal minimalne tehnične zahteve, ki se bodo morale upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin. Foto: BoBo

"Kolo je enostavno, poceni, zanesljivo, čisto in do okolja prijazno trajnostno prevozno sredstvo," na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu kolesarjenja, poudarja Organizacija Združenih narodov (OZN). Kolo lahko služi kot sredstvo razvoja, in sicer ne le kot oblika prevoza, ampak tudi kot način dostopa do izobraževanja, zdravstvene nege in športa, so dodali.

Dan, posvečen kolesarstvu, naj bi države spodbudil, da kolesarjenju namenijo posebno pozornost pri oblikovanju razvojnih strategij ter mednarodnih, regionalnih, nacionalnih in subnacionalnih razvojnih politik in programov. Ob tem pozivajo države, naj izboljšajo varnost na cestah in kolesarjenje upoštevajo pri načrtovanju trajnostne mobilnosti in transportne infrastrukture.

Kolesarsko infrastrukturo v zadnjih letih izboljšuje tudi Slovenija. Kot je maja letos ob podpisu dogovora o sodelovanju pri izvedbi kolesarske povezave 4P poudaril odhajajoči minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, namerava Slovenija v nekaj letih preplesti in povezati slovenske občine s kolesarskimi potmi.

"Investicija je vredna skoraj 250 milijonov evrov in skoraj 60 odstotkov prispeva država. Samo letos in prihodnje leto je v ta namen v proračunu 18 milijonov evrov," je povedal Gašperšič.

Pravilnik o kolesarskih povezavah
V Sloveniji je ob tem 11. maja začel veljati pravilnik o kolesarskih povezavah, ki celovito določa državno kolesarsko omrežje v Sloveniji, pogoje za vzpostavitev kolesarskih povezav in merila za njihovo razvrstitev, označitev in evidentiranje. S tem se vzpostavlja sistem kolesarskih povezav znotraj države.

Novi pravilnik naj bi kolesarjem olajšal orientacijo na terenu, načrtovalcem kolesarskih poti pa omogočil enoten pristop povezovanja med določenimi kraji. Že iz samega kolesarskega kažipota naj bi bilo namreč razvidno, na kateri kolesarski povezavi se kolesar vozi, proti kateremu kraju se pelje in oddaljenost do tega kraja.

Ministrstvo za infrastrukturo sicer pripravlja tudi pravilnik o kolesarskih površinah, ki bo določal minimalne tehnične zahteve, ki se bodo morale upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin.

Pripelji srečo v službo
V Sloveniji se prav v teh dneh končuje nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo. Projekt Slovenske kolesarske mreže in Urbanističnega inštituta RS spodbuja kolesarjenje na delo, saj ta dejavnost "pozitivno vpliva na občutek sreče, s tem pa povečuje tudi delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci", so zapisali na spletni strani.

V pobudi lahko z dokumentiranjem prevoženih poti sodelujejo tako kolesarske trojke kot posamezniki. Letos se je na spletni strani registriralo 74 ekip in 140 posameznikov, ki so skupaj našteli 28.456 prekolesarjenih kilometrov, kaže števec na spletni strani projekta.

Kolesarjenje med drugim dokazano krepi zdravje in povečuje kakovost življenja, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, poudarjajo na Slovenski kolesarski mreži. Kolesarji, ki redno kolesarijo na delovno mesto, so v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, diabetesa tipa 2 in posledično za prezgodnjo smrt, so še dodali.