S takšnimi zobri se je 'spajdašila' domača krava. Foto: Reuters
S takšnimi zobri se je 'spajdašila' domača krava. Foto: Reuters
Krava
Krava je z zobri preživela zimo. Foto: Reuters

Kravo svetlorjave barve je prvič ob koncu jeseni v nenavadni družbi opazil ornitolog Adam Zbyry. Novembra je dejal: "Vsi vemo, da v Beloveški pušči (po poljsko gozd Bialowieza) živijo zobri, zato nisem bil presenečen, ko sem zagledal čredo okoli 50 posameznikov. A ena žival med njimi je pritegnila mojo pozornost. Bila je popolnoma drugačnega odtenka rjave barve - medtem ko so zobri kostanjeve barve oziroma temnorjavi, je bila ona svetlorjava."

Sprva je mislil, da gre za kakšen primerek mutacije, ko pa je pogledal skozi daljnogled, je prepoznal kravo pasme limuzin - gre za francosko pasmo, ki je na Poljskem zelo priljubljena. Krava je bila videti zdrava, zadrževala se je ob robu črede, a ni bilo videti, da bi jo mnogo večji zobri kakor koli ogrožali. Okoljevarstveniki so bili prepričani, da se bo "pustolovka" ob začetku zime vrnila na varno na svoj pašnik.

Skupina zobrov deluje kot eden
A to se ni zgodilo. Biolog Rafal Kowalczyk je namreč ta teden na splošno presenečenje poznavalcev kravo spet opazil v isti čredi zobrov. Še vedno je videti v dobrem telesnem stanju, brez težav je držala korak s to evropsko vrsto bizonov. "Še nikoli v življenju nisem videl, da bi se krava tako sproščeno gibala med divjim govedom. Sicer je videti, da izstopa in da se ni čisto vključila v skupino, saj zobri delujejo kot en organizem. A očitno ji ni hudega," je dejal Kowalczyk, ki domneva, da so jo zobri zaščitili pred volkovi, ki se klatijo po tem zadnjem ostanku evropskega pragozda na meji med Poljsko in Belorusijo.

Čeprav se zdi, da bo zgodba imela srečen konec in da si je krava našla nov dom, pa naravovarstveniki opozarjajo, da bi lahko pritepenka predstavljala nevarnost za zobre. Nenavadno prijateljstvo bi namreč lahko privedlo do parjenja med zobri in kravo, to pa za zobre ne bi predstavljalo nič dobrega, saj sodijo med ranljivo vrsto živali - v tem gozdu jih živi le okoli 600. "Če bi krava dejansko postala breja, pa bi to predstavljalo nevarnost tudi zanjo. Takšen križanec bi bil namreč zelo velik, njegova skotitev pa bi bila verjetno za mamo usodna," je pojasnil Kowalczyk.

Krava je sicer trenutno še premlada za potomstvo, a strokovnjaki menijo, da bi bilo za vse v tej nenavadni druščini najbolje, da kravo čim prej ujamejo in jo odpeljejo nazaj na kmetijo.