Nahajališče je 55 metrov pod gladino morja, pa še pod plastjo morskega dna. Morda je bilo to dovolj zaščite tudi za DNK-material v kosteh. Foto: Brett Seymour, EUA/WHOI/ARGO
Nahajališče je 55 metrov pod gladino morja, pa še pod plastjo morskega dna. Morda je bilo to dovolj zaščite tudi za DNK-material v kosteh. Foto: Brett Seymour, EUA/WHOI/ARGO
Antikitera
Ladja bila najbrž žrtev nevihte na sicer ustaljeni trgovski poti. Barko naj bi valovi potisnili ob ostre pečine otoka, in sodeč po količini najdenih kosti je bilo žrtev veliko. Foto: Brett Seymour, EUA/WHOI/ARGO
Antikitera
Del lobanje razgrinja usodo človeka, ki bi sicer ostal povsem pozabljen košček zgodovine. Foto: Brett Seymour, EUA/WHOI/ARGO

"Odmev pradavnega časa se privijuga čez pesek, in vse je zeleno, in vse je podmorsko," v znani pesmi orisuje ansambel Pink Floyd. Tak odmev oddaljene preteklosti je prišel v roke znanstvenikom. Okostje nekega posameznika izpred dveh tisočletij, potnika ali delavca neke ladje, ki je svojo pot po Sredozemlju nesrečno končala, s tem pa ujela krhek trenutek.
Gre za že dobro znano razbitino ladje pri grškem otoku Antikitera, dolgo raziskovano in preučevano območje 55 metrov pod gladino, izvor presenetljivih odkritij. Zdaj pa je ekipa raziskovalcev z Oceanografskega instituta Woods Hole na dnu morja pri razbitini izkopala okostje človeka, ki je očitno živel (in umrl) okoli leta 65 pred našim štetjem. Najdba je zanimiva zato, ker je prva v dobi napredne DNK-analize. Znanstveniki upajo, da bodo iz ostankov izbrskali primerke te dvojne vijačnice življenja in tako dobili dragocen vpogled v to, kakšni so bili ljudje pred 2.100 leti.

Raziskovalci niso našli zgolj drobcev kosti, temveč precej izpopolnjen okostnjak nesrečnika: skoraj celo lobanjo s čeljustjo in zobmi vred, daljše kosti z rok in nog, rebra in drugo. Precej jih je še zakopanih v mulju in čakajo na nadaljevanje del.

"Arheologi preučujejo človeško preteklost skozi predmete, ki so jih za seboj pustili naši predniki. Najdbe so nam zdaj pomagale povezati te ostanke, razbitine ladje pri Antikiteri, neposredno s človekom, ki je na njej plul in tudi umrl," je ponazoril Brendan Foley, morski arheolog na odpravi.

Od žita do kipov in računalnika
Ladja je bila najbrž grška trgovska ali tovorna ladja za žito, ki pa je na poslednji plovbi domnevno v Rim peljala luksuzne predmete, so zapisali na spletni strani odprave Vrnitev na Antikitero. Pravzaprav je to največja znana razbitina Antike, oziroma, kot so se izrazili raziskovalci, "Titanik antičnega sveta".
Ostanke so okoli leta 1.900 odkrili grški potapljači, nabiralci morskih spužev, ki jih je nevihta zanesla s poti. Skozi desetletja se je najdišče izkazalo za precej bogato. Našli so ducate marmornatih kipov in tisoče manjših artefaktov, pa znani mehanizem z Antikitere, domnevno antični mehanični analogni računalnik.

Ekipa znanega potapljača Jacquesa Cousteauja je v 70. letih nabrala tudi precej človeških ostankov. A takrat DNK-analiza še ni bila razvita, zdaj, ko imajo v rokah nov primerek okostja, pa so znanstveniki pohiteli v laboratorij. Sicer ni nujno, da jim bo uspelo pridobiti dovolj DNK-materiala za analizo, a poskusili bodo. Morda bodo slišali odmev neke davne ere.