Darwin je svetovno znan postal po tem, ko je izdal kontroverzno knjigo O izvoru vrst in biologijo usmeril na pot raziskovanja človekove duševnosti in družbe. Letos so se praznovanju pridružili tudi v Društvu biologov Slovenije, je poročala TV Slovenija.

Namen praznovanja Darwinovega dne je spodbuditi ljudi po vsem svetu, zlasti mlade, h kritičnemu presojanju, razkrivanju resnice, radovednosti in razmišljanju o pomenu intelektualne pokončnosti, osebnostne integritete, poguma in načelnosti. Vse te lastnosti so odlikovale Darwina in ga vodile na velikem intelektualnem potovanju ob odkrivanju zakonitosti evolucije, so v biološkem društvu zapisali v sporočilu za javnost.

V 19. st. se je poznavanje pestrosti živega sveta naglo povečevalo. Izvor omenjene pestrosti pa so si razlagali na vse mogoče načine. "Seveda, glavno je bilo stvarjenje, potem so dejansko verjeli, da se svet ne spreminja, da je neka danost," je pojasnila predsednica Društva biologov Slovenije Alenka Gaberščik.

"Darwin je bil tisti, ki je postavil takšno teorijo, da še danes velja. Razložil jo je s tem, da se organizmov itak narodi neprimerno več, kot jih lahko preživi, da so organizmi različni tudi znotraj vrste in potem pride do nujnega odmiranja," je Darwinov "boj za preživetje" opisal profesor na Biotehniški fakulteti Boris Sket.

Kdaj je človek postal človek?
Čeprav je njegova evolucijska teorija stara že 150 let, še vedno drži. Njegova odkritja pa so aktualna še danes. "Če bomo ugotovili, kaj naravno poganja svet in kaj ga spreminja, bomo tudi pravilno ravnali z naravo," je še dejala Gaberščikova.

In tudi drug z drugim. "Šele ko se je človek začel zavedati sebe, ko je začel uvidevati smisel medsebojnega sodelovanja, šele takrat je pravzaprav postal človek," je sklenil misel profesor Sket.

In četudi se kot študent ni odrezal v študiju medicine, niti se ni izšolal za duhovnika, je s svojim poznejšim delom utemeljil novo znanost in z njo ni spremenil le biologije, temveč kar zgodovino.