Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 19 glasov
Ocenite to novico!
Siloviti sobotni potres v Čilu je os Zemlje premaknil za osem centimetrov in skrajšal dan na Zemlji, trdijo znanstveniki Nase.
Sprememba v dolžini dneva je zanemarljiva, a trajna: vsak dan naj bi bil krajši za 1,26 mikrosekunde, kažejo prvi izračuni znanstvenikov ameriške vesoljske agencije.
Nasin znanstvenik Richard Gross je s pomočjo kompleksnega modela in izračunov sklenil, da je imel podobne posledice na vrtenje modrega planeta tudi katastrofalni potres z 9,1 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je leta 2004 stresel Sumatro. Tresenje tal je tedaj Zemljino os premaknilo za sedem centimetrov, dan pa skrajšalo za 6,8 mikrosekunde.
Na spremembo osi vpliva sprememba razporeditve mase
Potres v Čilu je bil z močjo 8,8 stopnje po Richterju nekoliko šibkejši, a je kljub temu imel večje posledice na položaj Zemlje kot potres na Sumatri, saj se je leta 2004 površje streslo bližje ekvatorju, zaradi česar so bile posledice blažje.
Veliki potresi premaknejo velike količine skal in spremenijo razporeditev mase na planetu. Ko se ta razporeditev spremeni, se spremeni stopnja po kateri se vrti Zemlja, stopnja rotacije pa določa dolžino dneva.
Dan se lahko tudi podaljša
Dolžina dneva pa se lahko tudi podaljša, so prepričani znanstveniki. Če bi npr. napolnili rezervoar Treh sotesk na Kitajskem, bi bilo v njem 40 kubičnih kilometrov vode, sprememba v masi pa bi dan podaljšala za 0,06 mikrosekunde.
Pravilno razmišljaš, ne vem zakaj minusi.
Zaradi zakona o ohranitvi energije je edini odgovor na "krajših 24 ur" spremenjena oblika Zemlje.
M=J*α Če se je α povečal se je J zmanjšal, ker M ( M ni masa ampak navor) je enak.
Ali bo rastlinstvo prikrajšano, za naravno sončno svetlobo?
Nam grozi polarna zima?
Poleg tega imajo določeni inštituti izredno dobre modele Zemlje, tako da so sposobni tudi preko modelov določiti take rezultate ...
dan je pa dan
imamo pa še dan (kot dano)
tako lahko prevedemo "danes je lep dan" v "today is beautifully given", če ignoriramo manjkajoči o v besedi lep. pRIMER JE IZ ENEGA PRVIH SPLETNIH PREVEJALNIH STORITEV. Je..š cAPS lOCK...
bla, bla, bla...
En obrat zemlje je časovno krajši in ne dan kot svetli del dneva...
Če bi šlo zgolj za spremembo razmerja dan:noč (zaradi povečanja odklona osi) bi bile trenutno noči pač daljše, po ekvinokciju pa toliko krajše.
@Kristinka, letni časi niso odvisi od oddaljenosti Zemlje od Sonca, pač pa ravno od nagnjenosti Zemljine osi glede na ekliptiko, zaradi katere se skozi leto spreminja čas in kot obsevanja. Sicer ne bi imela severna in južna polobla diametralno nasprotnih letnih časov.
Dolgoročno pa se bo učinek izničil. Bo pač kakšen drug potres (ali tektonika sama) premaknil maso spet bolj proti središču.
Lovke ameriškega korporativnega terorizma sedaj segajo že v naslednje države:
- Afganistan (vojaški napad)
- Irak (vojaški napad)
- Kitajska (napad s potresom)
- Haiti (napad s potresom)
- Čile (napad s potresom)
Vse to zaradi kolonialnih apetitov!!!
Btw, MMC, od kod ste pobrali izraz "stopnja po kateri se vrti Zemlja"?? :D
so pa recimo ti nagibi osi ipd baje veliko bolj pomembni (sploh za recimo podnebje itd), kakor si prestavljamo. kolikor vem, so te različne oscilacije zemljine osi vplivale na nastanek ledenih dob ipd..
Če gre za premik osi zemlje, ki je, če prav razumem, zdaj nagnjena za manj kot prej, potem to pomeni, da je dan krajši, noč pa za ravno toliko daljša. Absolutno pa Zemlja porabi enak čas za svojo rotacijo.
Jaz sem si ta del razlagal drugače - Zemlja za en obrat okrog svoje osi sedaj porabi 9,1 mikrosekunde manj, kot je porabila prej. Mislim, da je bila beseda "dan" (je krajši...) uporabljena v smislu enega obrata Zemlje, ne pa tistega dela časa dneva, ko ni noč.
Me zdej zanima, kaj je prav. Sicer je res povsem banalno vse skupaj, kot si napisal(a), čez milijon let bo polnoč eno sekundo prej, kot bi bila brez tega potresa, ampak debata je pa zanimiva.
Po tej logiki je zmanjšana tudi diskrepanca med najdaljšim dnevom in najkrajšim dnevom v letu. Če bi namreč bila Zemljina os čist pravokotna na ekliptiko, bi bili vsi dnevi in noči enako dolgi in ne bi bilo več kratkih zimskih in dolgih poletnih dnevov. Letni časi kot taki bi sicer ostali, ker razdalja Zemlje od Sonca se ni spremenila. (Čeprav je že zdaj klima čist zmešana)
Za toliko pa se zadeva ni premaknila, bo pa zanimivo bit priča temu pojavu v prihodnje
(Sicer bi se 1,26 mikrosekunde skrajšanja poznalo šele v miljon letih - skrajšanje za dobro sekundo...)
Dobro, če že lahko rotacijsko kinetično energijo dobi iz sproščene energije potresa, kljub temu ostaja vprašanje - od kod pa pride višek vrtilne količine?
to pa je fajn, ane:)