Z novim materialom se odpirajo tudi nove možnosti kamuflažnih oblačil. Foto: MR LIGHTMAN at <a href=freedigitalphotos.net">
Z novim materialom se odpirajo tudi nove možnosti kamuflažnih oblačil. Foto: MR LIGHTMAN at freedigitalphotos.net

Ljudje vidimo barve kot odboj svetlobe od površine, pri čemer se del spektra nam vidne svetlobe vpije v predmet, del pa se je odbije nazaj. Kateri del barvnega spektra se bo odbil, je odvisno predvsem od kemične sestave predmeta, ki svetlobo odbija, a v osnovi so predmeti, ki odbijejo daljšo valovno dolžino, bolj rdečkasti in tisti s krajšo bolj modri. Vmes pa je še celo vesolje mogočih kombinacij.

Da bi dobili drugačno barvo, je torej načeloma treba spremeniti kemično sestavo, a raziskovalci že nekaj časa poskušajo ubrati drugačen pristop, ki ne bi vključeval uporabe kemičnih barv in pigmentov, piše portal ScienceDaily.
Namesto nadziranja kemičnega sestava je na izredno majhni ravni mogoče nadzirati poteze površine predmeta, ki med seboj delujejo tako, da odbijejo določene valovne dolžine svetlobe. In ta princip, ki sicer ni nov, so uporabili znanstveniki Univerze Kalifornije, a z radikalno drugačno zasnovo. Z jedkanjem so na izredno tankih, več kot 1.000-krat tanjših od človeškega lasu, silikonskih filmih ustvarili vrste grebenov.
Odpirajo se popolnoma nove možnosti prikazovalnih tehnologij
Ti grebeni pa lahko z nekaj finega umerjanja razdalj med njimi odbijejo le določeno valovno dolžino svetlobe. V nasprotju s starejšimi difrakcijskimi metodami pa je ta izredno učinkovita in je takoj odbila frekvenco svetlobe, na katero je bila uglašena. Ker se barva materiala odziva na razlike v razdalji med grebeni, je to mogoče zelo preprosto spreminjati zgolj s krčenjem in raztezanjem filma.
Tak polprevodniški material je ekipi tako omogočil, da je ustvarila neverjetno tanko, popolnoma ravno in lahko proizvedljivo "kožo", ki odbija zelo natančne in čiste barve, saj odbije kar 83 odstotkov svetlobe.
Odkritje odpira popolnoma nove možnosti tehnologij zaslonov, kamuflaže in senzorjev, ki lahko zaznajo sicer nevidne napake na npr. stavbah, mostovih in zračnih plovilih.