Brontozavri so bili dolga desetletja porinjeni v drugi rod. Bodo zdaj dobili svojega? Foto: EPA
Brontozavri so bili dolga desetletja porinjeni v drugi rod. Bodo zdaj dobili svojega? Foto: EPA

Ime brontozaver je v svoji študiji že leta 1879 skoval paleontolog Othniel Charles Marsh, objavil pa ga je na podlagi ogromnega delnega skeleta, ki ga je izkopal iz 150 milijonov let stare skale v ameriškem Wyomingu.

A v letu 1903 je paleontolog Elmer Riggs ugotovil, da brontozaver pravzaprav pripada rodu apatozavrov, ki ga je Marsh opisal že leta 1877. In ker znanstvena nomenklatura zahteva, da se ime podeli na podlagi prvega odkritja, so brontozavri postali Apatosaurus excelsus. Nekaj časa je sicer trajalo, a do 70. let minulega stoletja so novo ime posvojili tudi muzeji po svetu.

In tako je ostalo desetletja do pred nekaj dnevi, ko je portugalski paleontolog Emmanuel Tschopp z Universidade Nova de Lisboa s sodelavci končal revizijo drevesa diplodokov – ogromnih zavropodov, ki jih je bilo mogoče najti od zahoda ZDA do Portugalske. V zelo natančni analizi 477 specifičnih anatomskih značilnosti 81 dinozavrov je prišlo do presenečenja – za kosti, ki jih je Marsh že takoj na začetku poimenoval brontozaver, se je zdelo, da se razlikujejo od dveh drugih vrst apatozavrov.

Ne en, trije brontozavri
Glede na izsledke analize torej obstajajo tri vrste "gromovnih kuščarjev" - Brontosaurus excelsus, B. parvus in B. yahnahpin. Čeprav je bila večina razlik med brontozavrom in apatozavrom res majhnih, pa je bilo tudi nekaj bolj opaznih. Med njimi je bila najbolj očitna, da ima apatozaver širši vrat.

Paleontološka srenja je nad delom, ki ga morajo zdaj potrditi še drugi znanstveniki, navdušena in primerjajo vrnitev brontozavra z morebitno vrnitvijo Plutona med planete. Čaka pa jih tudi živahna razprava o tem, kako velike še morajo biti razlike med posameznimi primerki, da se lahko razdeli t. i. monofiletsko skupino.