Kot kaže, naj bi bila človeška populacija v tistem času zaradi suše omejena na majhne izolirane skupine v Afriki. Ostalo naj bi le še okoli 2.000 ljudi, preden se je populacija v začetku kamene dobe spet začela povečevati.

Mitohondrijska Eva živela pred 200.000 leti
Spencer Wells, član National Geographic Society in direktor genografskega projekta, ki ga izvajajo ameriški in izraelski znanstveniki in je opravljal raziskavo, je dejal, da genetski podatki kažejo, da so težki naravni pogoji ločili skupine ljudi, ki se jim je pozneje uspelo spet združiti in poseliti svet. V raziskavi so analizirali mitohondrijski DNK, ki se prenaša po materah. Današnje ljudi so tako povezali z "mitohondrijsko Evo", ki je v Afriki živela pred približno 200.000 leti.

Selitev ljudi iz Afrike in naselitev drugod po svetu naj bi se, kot kažejo podatki, začela pred okoli 60.000 leti, vendar pa je malo znanega o "vmesnih členih" med Evo in njenimi potomci.

Številne suše v vzhodni Afriki
Najnovejša študija je preiskovala mitohondrijski DNK ljudstev Khoi in San iz južne Afrike, ki naj bi se od preostalih ljudi oddaljili pred 90.000-150.000 leti. Študija tako kaže, da so se ljudje razkropili v skupine, v zgodnji kameni dobi pa so se vnovič združili, se množili in naseljevali drugod po svetu.

Vzhodno Afriko so namreč pred 135.000-90.000 leti prizadele številne suše, znanstveniki pa menijo, da so prav te vremenske spremembe prispevale k spremembam v populaciji.