Fotografija, ki jo je posnela Nasina sonda v orbiti Marsa, prikazuje ostanke modula Sciaparelli (temna pika na vrhu) v bližini padala (na dnu slike). Foto: EPA
Fotografija, ki jo je posnela Nasina sonda v orbiti Marsa, prikazuje ostanke modula Sciaparelli (temna pika na vrhu) v bližini padala (na dnu slike). Foto: EPA

"Schiaparelli je na Mars priletel z veliko večjo hitrostjo, kot je bilo predvideno," je pojasnil predstavnik ESE Thierry Blancquaert. Iz nadzornega centra vesoljskih poletov v Darmstadtu v Nemčiji pa so danes sporočili, da je na površje Marsa treščil s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro.

ESA je potrditev, da se je modul, potem ko so pri agenciji izgubili stik z njim, razletel na površju Marsa, dobila prek fotografij, ki jih je posnela Nasina sonda MRO, ki je v orbiti Marsa. Modul je sicer večji del pristanka deloval brezhibno, po sprožitvi padala pa se ni več vedel skladno s pričakovanji.

Pristanek je bil prehiter
Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, je sicer pristal na predvideni lokaciji, a s preveliko hitrostjo. Na podlagi fotografije je Michael Denis, eden izmed sodelujočih pri projektu ExoMars2016, pojasnil, da je modul pristal dva kilometra stran od padala, velikost lise na fotografiji pa nakazuje, da se je razletel, saj bi morala ta biti precej manjša, če bi ostal cel.

Modul so pri ESI poslali na Mars v okviru projekta ExoMars 2016, ki naj bi skušal najti odgovor na vprašanje, ali na Marsu obstaja življenje. Schiaparelli naj bi po načrtih več dni meril podnebne razmere na Marsu in peščene nevihte ter pripravil teren za prihod raziskovalnega vozila, ki naj bi proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020.

Je pa za ESO spodbudna novica, da se je sonda TGO (Trace Gas Orbiter), na kateri so modul poslali na Mars, v sredo utirila v orbito planeta, kot je bilo predvideno. Sonda, opremljena z visokotehnološkimi instrumenti, bo fotografirala Mars in analizirala njegovo ozračje.