Številni dosežki so plod sodelovanja z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi raziskovalnimi ustanovami. Foto: Željko Stevanić, IFP/Univerza v Ljubljani
Številni dosežki so plod sodelovanja z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi raziskovalnimi ustanovami. Foto: Željko Stevanić, IFP/Univerza v Ljubljani
Raziskovalci
Avtorji najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016. Foto: Željko Stevanić, IFP/Univerza v Ljubljani

"Raziskovalni rezultati so izraz novoustvarjenega znanja. Brez raziskovanja in ustvarjanja novega znanja bi bila univerza navadna šola. Brez vidnih raziskovalnih dosežkov in objav nas ne bi bilo na svetovnem zemljevidu univerz. Le z ustvarjanjem novega znanja lahko študentom ponudimo nekaj, česar ne morejo dobiti drugje," je ob odprtju tradicionalnega tedna univerze povedal rektor Ivan Svetlik.


"V ta namen smo vzpostavili razvojni sklad, s pomočjo katerega spodbujamo prijavljanje na raziskovalne projekte. Dodatno smo skupaj z univerzami iz Leuvna, Prage in Budimpešte oblikovali še poseben sklad za pripravo prijav na evropske projekte. Razpis bo objavljen najpozneje na začetku prihodnjega leta. To pa je le eno izmed partnerstev, ki bo omogočalo medsebojno povezovanje in sodelovanje raziskovalcev naše in odličnih tujih univerz,"
je poudaril.

Stik s študenti
Profesor s fakultete za elektrotehniko, Damjan Miklavčič, je kot ključno prednost raziskovalcev na univerzah pred tistimi na inštitutih izpostavil neposredno sodelovanje s študenti. "Samo mladi, ob mentorstvu najboljših raziskovalcev, ki so močno vpeti v mednarodno mrežo, so sposobni reševanja najtežjih raziskovalnih in tudi perečih družbenih težav, s katerimi se srečujemo. Slovenija že dolgo vztraja pri programu mladih raziskovalcev in verjetno nas ravno to loči od preostalih tranzicijskih držav," je povedal.

Prorektor za znanstvenoraziskovalno delo Martin Čopič je še posebej izpostavil uspeh Tomaža Prosena s fakultete za matematiko in fiziko, ki mu je uspelo pridobiti projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskave na področju teoretične kvantne fizike v vrednosti dveh milijonov evrov za obdobje petih let. "To je šele drugi ERC-projekt na Univerzi v Ljubljani, prvi v kategoriji naprednih projektov in tretji v Sloveniji na splošno. A vsega trije projekti ERC-ja v Sloveniji so premalo. ERC je od leta 2007 do danes podprl blizu osem tisoč projektov. Na osnovi primerjave števila raziskovalcev v Evropski uniji in Sloveniji bi jih morali imeti precej več, vsaj od 15 do 20. Toliko bi jih imeli tudi, če bi bili slovenski predlogi tako uspešni kot drugi, saj jih je bilo v tem obdobju več kot 150."

Kako so izbirali
Deset del
, ki so predstavljena v nadaljevanju, je izmed 37 predlogov članic Univerze v Ljubljani izbrala delovna skupina. Delovno skupino sestavljajo: Maja Bučar, Damjana Rozman, Marko Munih in Martin Čopič. Pri izboru je komisija upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno, pri čemer je stremela k upoštevanju velikih razlik med vedami. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na to, kateri vedi pripadajo, in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne, je v pojasnilu zapisal Čopič.