Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 46 glasov Ocenite to novico!

Foto: 25 let Hubbla, očesa Zemlje

Prelomni vesoljski teleskop
26. april 2015 ob 18:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pred 25 leti se je v orbito okoli Zemlje utiril vesoljski teleskop Hubble. Njegovi posnetki so spremenili pogled na usodo vesolja - in ga še bodo.

Če bi Zemlja imela oko, bi to bil Hubble. V vesolje ga je 24. aprila 1990 ponesel vesoljski čolniček Discovery. Kljub nekaj težjim zapletom, ki so ogrozili delovanje celotnega projekta, kot avtobus velika naprava še vedno kroži po nižji Zemljini orbiti. Pri 569 kilometrih višine je atmosfera ne ovira, zato redno pogleduje celo v čas 13 milijard let nazaj in več.

Uspehom navkljub je bila misija Hubble zaznamovana z velikimi težavami. V več knjigah popisana zgodovina projekta kaže na številne javnosti neznane posameznike, ki so projektu posvetili življenje (tudi na račun zasebnega življenja) ter dolgotrajen boj, preden se je Discovery sploh prižgal.

V ZDA je prvi predlog padel že davnega leta 1946. Podal ga je astronom Lyman Spitzer in ga izpopolnjeval do leta 1962, ko ga je država postavila na čelo odbora za dejansko pripravo projekta vesoljskega teleskopa. Predlog za zrcalno različico je iz Nase prišel šest let pozneje, z načrtovano izstrelitvijo 1979.

Celotno naslednje desetletje so zaznamovali stalni boji agencije v ameriškem kongresu. Predstavniško telo je namreč tisto, ki zagotovi davkoplačevalski denar za projekt, in Hubble je bil v primerjavi z zemeljskimi teleskopi resnično drag. Od dolgotrajne priprave, do stroškov izstrelitve, servisnih misij ter desetletja plačevanja ekipe zaposlenih na tleh. In res, pet let pred načrtovano izstrelitvijo je kongres projektu odvzel ves denar.

Hubble je obstal, kar je razbesnelo srenjo astronomov. Ti so zagnali veliko javno kampanjo in dolgo lobirali pri senatorjih, tako dolgo, da je ameriški senat naposled vrnil denar - a le polovico načrtovane vsote. Tu je v igro vstopila Evropska vesoljska agencija z lastnimi sredstvi, pa tudi s pripravo enega izmed instrumentov ter sončnih celic.

Po finančni rekonstrukciji se je pokazal nov datum izstrelitve: 1983. Pa tudi to ni šlo. Kup težav je nastal pri izdelavi 2,4-metra velikega zrcala (in kot se je pokazalo pozneje, je bil to izvor še večjih glavobolov). Da bi omogočila nadgradnje, je Nasa rok podaljšala na 1986. Takrat pa se je zgodila katastrofa vesoljskega čolnička Challenger, kjer je eksplodiral celoten raketoplan in so umrli vsi člani posadke.

Naposled so ob robu konca hladne vojne Hubble posadili v Discovery in ga pognali v nebo. In ko so skupaj z novinarji čakali na zmagoslavni trenutek najboljših fotografij vesolja vseh časov, so nazaj prihajali skorajda zmazki. Galaksija, ki bi morala biti ostro vidna, je bila videti kot "zmečkan pajek". Na tej točki v času je kazalo, da bo to eden najdražjih neuporabnih projektov sploh. "Beli slon", kot rečejo v angleško govorečih področjih.

Izkazalo se je, da je najpomembnejši del, 2,4-metrsko zrcalo, napačno zbrušen. Odstopanje je merilo 2,2 mikrometra, zato svetlobe ni fokusiral točno na instrumente, ampak z manjšim zamikom. Preiskovalna komisija je razkrila, da so v podjetju zrcalo sicer popolnoma natančno zbrusili, a odstopanje se je pojavilo zaradi menjave testne opreme v dolgotrajnem postopku.

Šele leta 1993 so z vesoljskim čolničkom do Hubbla pripeljali astronavte, ki so teleskop odprli in vanj namestili novo opremo. Poenostavljeno, očala. Ker je bila menjava glavnega ogledala nemogoča, so pred instrument namestili manjšo lečico, ki - podobno kot očala pred človeškimi očmi - svetlobo fokusirajo natančneje.

Tako je šele leta 1993, skoraj 50 let po prvem predlogu, Hubble zares začel zgodovinsko potovanje. Odkritij je bilo preveč za naštevanje in o njih smo že obširno poročali. Morda je najpomembnejše tisto, ki zadeva dokončno usodo vesolja kot celote. S pomočjo Hubblovih posnetkov so astronomi ugotovili, da se vesolje širi pospešeno. Kaj to pomeni?

Do takrat so kozmologi menili, da se je vesolje začelo v velikem poku, ki je snov in prostor razgnal v vse smeri. Širjenje pa naj bi se zaradi sile težnosti polagoma upočasnjevalo, se naposled obrnilo in na koncu naj bi se vsa snov spet združila v eni kepi. Morda bi temu sledil tudi nov veliki pok.

A Hubble je pokazal ne le, da se vesolje širi enakomerno. Širi se vse hitreje, kar pomeni, da gravitacija ne bo zmagala. Širilo se bo večno. Ker se pri širjenju temperatura niža (podobno, kot je zaradi širjenja hladen razpršen plin, ki prihaja stisnjen iz pločevinke), se bo tako vesolje vedno bolj ohlajevalo, dokler ne bo vse v njem mrzlo in neaktivno.

Do takrat bo minilo še veliko časa. Kot pravijo v Nasi, Hubblovi zlati časi morda šele prihajajo. Ima sicer nekaj manjših težav s potisniki, ki ga pravilno usmerjajo v prostoru, a razen tega deluje brezhibno. Tako naj bi bilo še vsaj do leta 2020. Takrat pa je mogočih več scenarijev.

Prvi je nadzorovano uničenje. Hubble je prevelik, da bi ga - podobno kot druge satelite - enostavno spustili v atmosfero, da tam zgori. Kosi bi lahko prileteli do tal in predstavljali nevarnost za ljudi. Spust bi moral biti nadzorovan, kar pomeni, da bi morali astronavti skupaj z opremo ponovno do Hubbla v orbiti ter namestiti ustrezne potisnike. A če je že treba odšteti denar za še eno misijo v orbito ... zakaj ne bi namesto potisnikov v smrt takrat namestili nove opreme? Takšne, ki bi njegove zmožnosti še povečala? Usoda Hubbla je tako res negotova.

Vsekakor se bo predvidoma od leta 2018 dopolnjeval z zmogljivejšim naslednikom, teleskopom James Webb. Ta bo specializiran za drug del spektra elektromagnetnega sevanja kot Hubble in bo lahko videl še dlje. A imel bo eno ključno razliko. Poslali ga bodo daleč od Zemlje, na t. i. sladko gravitacijsko točko L2, zato ga domači planet ne bo oviral pri opazovanju. In druga: vozovnica je enosmerna. Ker bo zelo oddaljen, zanj servisne misije niso predvidene. Če bi šlo pri Webbu kaj narobe, ne bo dobil druge priložnosti.

Hubble so, po drugi strani, že večkrat "ponovno iznašli". V galeriji spodaj je objavljenih nekaj njegovih najbolj znanih "del".


Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
g3nius.
# 26.04.2015 ob 18:46
Noro! Za vednost: 1 tomahawk raketa stane ameriško vojsko nekje 1,5 mil. $. na leto jih pokurijo okrog 200. Če bi le ta denar dali NASI.
Partizan Miha
# 26.04.2015 ob 19:13
omega369
In kakšne koristi ima od tega revež?

Ko zagleda te fotografije, postane malo manjši, revež. Vsaj na duhu,
qwertz
# 26.04.2015 ob 19:33
OOOOOOOOooooo kakšne fotografije... ostal sem brez besed pred to mogočnostjo...
mr.cook
# 26.04.2015 ob 21:02
Končno, nekaj kar se da lepo brati . . .
Hvala Al.Ma.
MatjazP
# 27.04.2015 ob 02:20
Ne morem si pomagati, da ne bi komentiral strašljive @DrMatilde.
Moram priznati, da mi je v veliko zabavo.

Teorija nastanka sonca je sicer lepa in smiselna pravljica, vendar je nikoli nisem dobro razumel.,
Začelo se je super : odkrito, pošteno. Vendar le kam pes taco moli, ko nekdo reče ne razumem ... dišalo je po argumentu iz sprenevedanja

itak je samo ideja, saj ni še nihče videl kako točno nastane nova zvezda.

Aha! Pa smo tu! Najprej basen o kislem grozdju in takoj nato nevednost ali nakladanje.
In četudi ne moremo videti prav ničesar (od fizike osnovnih delcev, kemije, DNK, raka, dinozavrov, premikanja tektonskih plošč, razvoja galaksij ,.. ) imamo zato instrumente in logiko. Ampak to je pretežko za razumeti.

Najprej se mora v prostoru pojaviti taka anomalija, kamor se začne stekati razpršena in breztežnostna snov

Žarek upanja! Anomalija v prostoru .. verjetno je tu mišljeno fluktuacija v gostoti galaktičnega plina .. Breztežnostna snov .. ups.
Einstein je pogruntal E=mc2, tako da niti svetloba ni brez teže. LHC in Higgsovo polje ali kar tehtnica pokaže, da ima snov maso ("težo"). Snov brez mase je kakor bi rekel "pijača brez tekočine".

nihče ne zna pojasniti kako se ukrivlja prostor.

Eh, ja. Nihče niti ni vedel, niti pomislil na to, da je prostor lahko ukrivljen .. seveda dokler ni prišel Einstein leta 1915 in rekel "prostor-čas je ukrivljen in tukaj so enačbe, kako točno je ukrivljen".
Ta trditev bi bila ljudem pred 1915 povsem nesmiselna, kakor bi recimo danes trdil "Nihče [znanost] ne zna pojasniti, kako sončna svetloba povzroča princess krofe v Saturnovih obročih".

In ko takšna zvezdna maternica enkrat nastane, se začne tam zgoščati predvsem vodik, ki je najmanjši znan element in je v praznini vesolja praktično neviden.
A to je neviden ?

Prav zato, ker je vodik dejansko proton, lahko hitro veže nase določene delce oziroma hitro pride do kemičnih reakcij, ko se jih nabere dovolj, naj bi se oblak sesedel zaradi lastne teže, v središču, pa pod ogromnim pritiskom in temperaturo pride do naravne fuzije, kjer se vodiki spajajo v helij, z naraščanjem mase in drugih ekstremnih fizikalnih pojavov, pa še ostali elementi.

Je zrno resnice v povedanem, ki pa se žal nekoliko maže v šmiru. Vodik je proton plus en elektron (če ne štejemo izotopov..). Nič ne veže hitro drugih delcev, predvsem tudi zato, ker je v vodikovi meglici kaj malo drugih delcev.
Pustimo ob strani vodikovo kemijo, ki je tukaj nerelevantna. Dejansko se s fuzijo zlijejo elementi vse do železa. Večfazno.

Ker vesolje ni povsem "ravno" in snov ni enakomerno razporejena, so tudi zvezde različne, nekatere so bolj nestabilne in se znajdejo v bolj turbulentnem prostoru, kjer razpadejo v ogromne plinaste oblake. Morda je težko razumeti, da je lahko oblak plina, ki je veliko večji od našega osončja, dejansko ostanek ene same zvezde, toliko snovi je bilo tam zgoščeno, da lahko te oblake vidimo celo iz Zemlje, s preprostimi teleskopi.

Težko je verjeti, ker preprosto ni res. Vesolje je skoraj povsem ravno, vsekakor pa je verjetno tu mišljeno da ni povsod enako gosto. Zvezde ne razpadejo v turbulentnem prostoru, ampak končajo bodisi kot pritlikavke ali pa eksplodirajo če so dovolj velike. Ko eksplodirajo, razpiršijo svoj material v meglice.

Te nebile so ob enem tudi polja, kjer lahko nastanejo nove zvezde, vendar pri tem ni jasno iz česa lahko nastanejo, če pa so oblaki polni različnih plinov in je vodika premalo, da bi stekla reakcija. Zato sklepam, da mora obstajati še nek drug, bolj skrivnosten proces, ki sproži rojstvo novih zvezd, iz teh oblakov verjetno nastanejo planeti, lune ter ostali kosi trdne snovi, ne pa sonce.

Temu se reče tudi "kavč astronomija".
Zvezde druge generacije nastanejo iz izbruhanega materiala pomešanega z drugimi plini, izbruhan material je še vedno večinoma vodik. Večina galaksije je preprosto vodik / vodikova plazma. Tudi naš sončni sistem je večinoma vodik (Jupiter je vodikova žoga). Obstajajo še drugi, bolj skrivnostni procesi (temna snov, supermasivne črne luknje, temna energija, ..) ki pa večinoma vplivajo na formacijo galaksij in super-galaktičnih struktur. Vpliv na formacijo zvezd še ni povsem raziskan, ampak

ničesar ne moreš raziskati iz kavča.
aleks_ader
# 26.04.2015 ob 22:40
Da ni bilo v zgodovini revščine? Kaj pa ga eni klobasate? :o Evropejci smo lahko srečni, da smo na vrhu prehranjevalne verige.

Pravzaprav pa je ultimativno merilo "sreča". Smo res srečni? Tudi za bogate?

Namreč v amazonski goščavi lahko obstaja čisto preprosto srečno pleme. Slednji se sicer ne zavedajo tehnologije in moči informacije ampak so navkljub vsemu zadovoljni. Imajo svoja verska ali praktična znanja in prepričanja (pač so za leseno žlico jbg). Imajo hrano, otroke, bivališča... Skratka lepo uživajo svoje življenje. Seveda vse tole temelji na principu "kaj ne veš te ne boli."

Na koncu se vprašašm če je denar sploh tista prava dobrina, ki ti lahko sploh prinese srečo? Ok to je že filozofija ali neka sociološko&psihološko tematika. Sam menim, da me znanje polni in na nek način osrečuje, saj polnim praznino in svoj strah pred neznanim z znanim.

Ko gledaš vse te čudovite slike se ti zdi, da so tvoji problemi povsem nepotrebni, nepomembni. Pravzaprav celo arogantni in neumestni v primerjavi z močjo prelestne narave kozmosa. Prečudovito, če mene vprašate.
o.r.c.h.i.d
# 26.04.2015 ob 19:28
Čim se bo kak revež zaradi podpore, ki bi jo dobil namesto vlaganja v visoke tehnologije, dokopal kakšnega pc-ja, in razširjal pravo vero proti taki tehnologiji. Reveži imajo splošno več od tega, da se razvija visoka tehnologija in s tem splošna raven znanosti, kot pa od tega, da dobi denar za opravljanje vsakodnevnih potreb. Če tega ni sposoben, bi bilo temu pripisati drugim ideologijam, recimo veri, krščanstvu, ali pa direktno socialnemu darvinizmu, saj pred pojavom le tega revščine ni bilo, ali pa vsaj ne opaziti, kot pravi naš vrli vernik ...
Galaxy
# 26.04.2015 ob 21:33
A še komu drugemu kot meni krasijo fotografije Hubbla ozadje :-)

Link do wallpaper-jev

in še link do : Astronomy Picture of Day
MatjazP
# 27.04.2015 ob 00:11
@LjudjeSoOvce:

Ja, saj :) Kako pa misliš da tvoj fotoaparat pride do barv :)

Gre za to, da je Hubble narejen za opazovanja v vidnem spektru svetlobe s podaljškom v IR, čeprav WFC (ki je glavni instrument za te čudovite slike) deluje od 200-1800 nm.

JWST bo pokrival spekter od 600 - 2800 nm, s tem da je optimiran za IR spekter. Njegovo zrcalo je sicer večje (6.5 m proti 2.4 Hubble), vendar ni tako natančno. Že zaradi razlike v valovni dolžini je ločljivost manjša: max ločljivost 0.1" v primerjavi s Hubblovo 0.05".

Projektirana ločljivost novega 39meterskega EELT za panoramske slike je 0.0035" !!

JWST bo opazoval vesolje v povsem drugi luči kot HST, odprl bo nova okna v IR spektru in omogočil nove meritve... ne bo pa dajal tako lepih slik kot Hubble. To je dejstvo.

Primerjava med tem, kaj se vidi v vidnem spektru / IR spektru.
Valuk_
# 26.04.2015 ob 22:43
Še več takih člankov prosim.
MatjazP
# 26.04.2015 ob 21:12
JWST ne bo nadomestil Hubbla, ker bo deloval v infra-rdeči svetlobi
in ne bo delal tako lepih slik!

NRO ima v orbiti v vsakem trenutku 10-20 špijunskih satelitov, ki so vsi podobni Hubblovemu teleskopu. In ko se kak pokvari, enostavno pošljejo novega gor..

NASA je v dar dobila dva taka teleskopa leta 2012, rabijo samo še denar za izstrelitev.

Vendar tudi to ne bo nadomestilo Hubbla - saj nista prilagojena za globoko slikanje vesolja.

Kaj torej? Morda prihajajoči Evropski Veliki teleskop?
ti-ne
# 27.04.2015 ob 12:27
Fotografije so kot slike. :)
Ne gre samo znanost ampak tudi estetski užitek.
LjudjeSoOvce
# 27.04.2015 ob 00:18
Temu pa ni kaj za ugovarjati. Dobro argumentirano. :)
REAL MADRID
# 26.04.2015 ob 20:36
vesolje je mogočno, še znanstveniki si po moje težko predstavljajo.
sicer pa... pa naj še kdo reče da smo sami v vsem vesolju.
deykoo
# 26.04.2015 ob 19:44
Meglica v obliki spirale, sijajno!
MatjazP
# 28.04.2015 ob 09:34
@Franc : hvala :)

@gnusmasbra:

Osrednja (standardna) teorija, ki jo podpira večina astronomov trenutno, je lambda-CDM, ki temelji na Einsteinovi splošni relativnostni teoriji.

MOND (modified newtonian .,.) ali popravljena Newtonova gravitacija je model, ki ne deluje prav dobro razen točno za tisto, za kar so ga naredili (vrtenje galaktičnih diskov). Pri črnih luknjah, vrtenju (frame-dragging) prostora, ukrivljanju svetlobe, .. pa ima težave. Za to ga je treba "popraviti" (beri : močno zakomplicirati) v eno od izpeljank...(quintessence, TeVeS ...) vendar se za zdaj edino splošna relativnost sklada z vsemi poskusi, ki smo jih naredili, je pa tudi najenostavnejša (ok razen simpl MOND).

Tako da daleč od tega, da je Einstein out, je pa najbrž nepopoln.
gnusmasbra
# 28.04.2015 ob 07:31
A Hubble je pokazal ne le, da se vesolje širi enakomerno. Širi se vse hitreje, kar pomeni, da gravitacija ne bo zmagala. Širilo se bo večno. Ker se pri širjenju temperatura niža (podobno, kot je zaradi širjenja hladen razpršen plin, ki prihaja stisnjen iz pločevinke), se bo tako vesolje vedno bolj ohlajevalo, dokler ne bo vse v njem mrzlo in neaktivno.

Velikost vesolja je ogromna in še zdaj natančno ne vedo katera teorija o delovanju gravitacije je pravilna. Trenutno uporabljajo t.i. modified Newtonian dynamics, obstajajo tudi npr. ideje o kvantni gravitaciji.

Zanimiv je tudi projekt Illustris, katerega podatki bodo enkrat letos postali v celoti javni. Gre za računalniško simulacijo Big Banga, temne snovi in plinskih oblakov.



Franc Pijanc
# 27.04.2015 ob 15:04
Ne morem si pomagati, da ne bi komentiral strašljive @DrMatilde.
Moram priznati, da mi je v veliko zabavo.


Hvala, mi je prav fajn da se ti je dalo.
ti-ne
# 27.04.2015 ob 12:31
samo za znanost
sorry
LjudjeSoOvce
# 26.04.2015 ob 23:33
MatjazP: "JWST ne bo nadomestil Hubbla, ker bo deloval v infra-rdeči svetlobi
in ne bo delal tako lepih slik!"

Originalne fotografije, ki jih posname Hubble so "črno-bele". Barve so dodane s sekundarno obdelavo z odčitavanjem različnih odtenkov sive.
http://hubblesite.org/re
ference_desk/faq/answer.php.id=93&ca
t=topten


Več o tem kako so fotografije obdelane in barve dodane, na tej povezavi...http://hubblesite.org/ga
llery/behind_the_pictures/meaning_of_col
or/index.php
LjudjeSoOvce
# 26.04.2015 ob 23:36
Standardno. En link mora biti "pokvarjen". Tukaj še enkrat link glede obdelave (če bo po čudežu delovalo):

http://hubblesite.org/ga
llery/behind_the_pictures/meaning_of_col
or/index.php
vombat98
# 28.04.2015 ob 19:40
točno sem vedel, da bo eno prvih vprašanj, kakšno korist imamo od tega, oziroma "reveži", haha, ob enem pa ta spraševalec lepo mirno uporablja ono od neštetih "nekoristnih" pogruntavščin zanesenjakov v znanosti. Ravno pred nekaj dnevi je bila o tem siijajna oddaja na national geographicu in kako je bil na nitki obstoj teleskopa v začetku devedesetih, zaradi okvare
mataj-finance
# 27.04.2015 ob 00:47
25 let. Od takrat naprej se ni utirilo nič omembe vrednega.

Še en dokaz, da oligarhija sovraži tehnologijo. Ljudi lahko manipulira, fizike in tehnike ne more.
KavonB
# 26.04.2015 ob 19:54
le sosed bo mejak? npr. 8000 s.let od mene (ali Zemlje).
arto44
# 28.04.2015 ob 18:18
g3nius.

Noro! Za vednost: 1 tomahawk raketa stane ameriško vojsko nekje 1,5 mil. $. na leto jih pokurijo okrog 200. Če bi le ta denar dali NASI.

kolikor je meni znano je nasa del ameriške vojske
DrMatilda
# 26.04.2015 ob 20:42
Teorija nastanka sonca je sicer lepa in smiselna pravljica, vendar je nikoli nisem dobro razumel., itak je samo ideja, saj ni še nihče videl kako točno nastane nova zvezda. Najprej se mora v prostoru pojaviti taka anomalija, kamor se začne stekati razpršena in breztežnostna snov, nihče ne zna pojasniti kako se ukrivlja prostor. In ko takšna zvezdna maternica enkrat nastane, se začne tam zgoščati predvsem vodik, ki je najmanjši znan element in je v praznini vesolja praktično neviden. Prav zato, ker je vodik dejansko proton, lahko hitro veže nase določene delce oziroma hitro pride do kemičnih reakcij, ko se jih nabere dovolj, naj bi se oblak sesedel zaradi lastne teže, v središču, pa pod ogromnim pritiskom in temperaturo pride do naravne fuzije, kjer se vodiki spajajo v helij, z naraščanjem mase in drugih ekstremnih fizikalnih pojavov, pa še ostali elementi. Ker vesolje ni povsem "ravno" in snov ni enakomerno razporejena, so tudi zvezde različne, nekatere so bolj nestabilne in se znajdejo v bolj turbulentnem prostoru, kjer razpadejo v ogromne plinaste oblake. Morda je težko razumeti, da je lahko oblak plina, ki je veliko večji od našega osončja, dejansko ostanek ene same zvezde, toliko snovi je bilo tam zgoščeno, da lahko te oblake vidimo celo iz Zemlje, s preprostimi teleskopi.
Te nebile so ob enem tudi polja, kjer lahko nastanejo nove zvezde, vendar pri tem ni jasno iz česa lahko nastanejo, če pa so oblaki polni različnih plinov in je vodika premalo, da bi stekla reakcija. Zato sklepam, da mora obstajati še nek drug, bolj skrivnosten proces, ki sproži rojstvo novih zvezd, iz teh oblakov verjetno nastanejo planeti, lune ter ostali kosi trdne snovi, ne pa sonce.
DrMatilda
# 26.04.2015 ob 20:27
V članku so pozabili omeniti kako teleskop pomaga pri razumevanju vesolja, procesi se lahko vlečejo tudi milijone, celo milijarde let, ker pa so posamezni deli vesolja različno stari, je mogoče opazovati iste procese, na različnih mestih, v različnih fazah. Lahko bi rekli tudi drugače, več pojavov kot opazujemo, bolj natančno postaja naše holistično razumevanje narave. Zmogljivih teleskopov je pa malo, v bistvu obstaja samo eden, zasnovan na tehnologiji iz 80', ki je bil za nameček še slabo projektiran.
Vesolje slikajo tudi iz Zemlje, vendar zaradi atmosfere in pršenja svetlobe, slike niti približno ne morejo biti tako jasne in natančne, so pa že te dovolj za nastanek sodobnih teorij. Vesoljski teleskop ne vidi dlje, le slike so bolj ostre, ker pa opazujejo ogromne objekte, kot so galaksije ali celo cele jate njih, ostrina ničesar bistveno ne spremeni. Te slike so najboljši približki temu, kar bi videlo tudi človeško oko, to pa je v glavnem vse, poleg tega ga lahko razmeroma hitro usmerijo v neko točko, kar na Zemlji ni vedno in povsod mogoče.
Vesoljske tehnologije ne gre idealizirati, sicer so dosežki občudovanja in vsega spoštovanja vredni, vendar so te naprave še vedno samo grobi prototipi, ki niso bili nikoli predvideni za industrijsko, serijsko izdelavo. Prvi teleskopi so nastali še preden si je znal človek razlagati kaj je to svetloba, že takrat so bile to čarovniške naprave, ki so velikim mojstrom omogočale videti preko obzorja zaznavnega, ta individualistični princip se še dolgo ne bo spremenil, eanko kot povprečen zemljan še dolgo ne bo izvedel kaj vse so Hubble ter ostali inštrumenti še videl tam zgoraj. Mogoče se pa tudi motim in je od stotin slik res samo eno par uporabnih za takšne galerije, fotografske natečaje pač ni mogoče šteti med največje človeške dosežke in odkritja.
omega369
# 26.04.2015 ob 19:03
In kakšne koristi ima od tega revež?
Kazalo