Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Cerera bi lahko nastala v bližini Neptuna
  • Drugo: Zapleti na misiji InSight, namenjeni na Mars
  • Nekaj podob za 3D-očala
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 32 glasov Ocenite to novico!
Cerera
Posnetek bližine južnega pola, nastal 10. decembra s 385 kilometrov oddaljenosti. Dolge sence nastajajo zato, ker je s te perspektive Sonce blizu horizonta. Dan na Cereri sicer traja le devet zemeljskih ur. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Cerera, Dawn
Značilni modri sij zaradi ionskih motorjev. Na zdajšnji višini (375 kilometrov) bo sonda ostala, tudi ko bodo ugasnili. Do nje se je spuščala pretežni del tega leta. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Cerera, Occator
Meglice, ki se dvignejo ob sončnem obsevanju. To naj bi bila vodna para, ki se prebije skozi precej tanko skorjo. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Cerera v številkah:
 Premer: 940 km
Masa: 0,00015 Zemljine
Delež v masi asteroidnega pasu: tretjinski
Količina vode: 200 milijonov kubičnih kilometrov
Dan: osem ur
Leto: 4,6 zemeljskega leta
Povprečna oddaljenost od Zemlje: 2,7 AU
Olympus Mons
Marsova 25-kilometrska gora Olympus Mons je najvišja (znana) vzpetina v Osončju. Na skorjo planeta izvaja velik pritisk. Podoben proces naj bi lomil skorjo tudi na precej manjši Cereri. Foto: NASA/JPL
InSight
InSight je nepremični pristajalnik, namenjen izjemno natančnim geološkim in seizmološkim meritvam. Na fotografiji so našteti različni instrumenti. Med drugim se bo eden izmed njih dobesedno zakopal štiri metre globoko. Glede na tamkajšnje spremembe temperature bodo izračunali, koliko bi se morale povečati na poti še globlje v planet. Foto: NASA/JPL-Caltech

Dodaj v

Foto in video: Cerera še nikoli "tako blizu"

Leto pritlikavih planetov
26. december 2015 ob 19:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasa je izdala najboljše posnetke pritlikavega planeta Cerera. Postregla je tudi z mogočo razlago nenavadnih, bleščečih lis na površju tega z vodo bogatega telesa.

Cerera je največji objekt med Marsom in Jupitrom. Je obenem največji asteroid sploh ter pritlikavi planet, prvi, ki ga je človeštvu uspelo obiskati. To se je zgodilo marca letos, torej dva meseca pred zgodovinskim obiskom drugega pritlikavca, Plutona. Toda dogodka si ne bi mogla biti različnejša. Sonda New Horizons (NH) je mimo Plutona dobesedno švignila pri vrtoglavi hitrosti in v enem samem dnevu. Sonda Dawn pa po vesolju krevsa na ionski pogon in je skoraj 10 mesecev potrošila le za to, da se je počasi pomikala navzdol po orbiti Cerere: od začetnih 13.500 kilometrov oddaljenosti do zdajšnjih 375 kilometrov. Razdalja je primerljiva tisti med Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in Zemljo. Nasa višine orbite ne bo več spreminjala in bo takšna ostala še dolgo po tem, ko bo sonda ugasnila.

Temu primerna je razlika v kakovosti posnetkov od marca do danes. Nasa je pred dnevi izdala prvi paket fotografij z najbližje orbite, najboljše posnetke tega razrvanega, na videz Mesecu podobnega telesa. Na videz zato, ker so posnetki črno-beli, Cerera pa ima za človeško oko nekoliko rožnat odtenek. Na fotografijah se da razločiti do 35 metrov velike objekte, kar je primerljivo z dolžino rokometnega igrišča.

Tektonika tudi v malem pritlikavcu
Znanstvenike seveda najbolj zanima, kako je to na videz pusto, mrzlo (od minus 93 do minus 33 stopinj Celzija) in mirno telo ustvarilo tako raznolike površinske pojave, kot so razvidni na teh posnetkih. Najpogostejši so seveda kraterji, posledica milijard let trkov z drugimi nebesnimi telesi. Toda najti je tudi gore, depresije in kanjone. Ti lahko nastanejo zaradi pritiskov na skorjo, ki ga povzročajo vzpetine. Na Nasi mehanizem primerjajo z gigantsko goro Olympus Mons na Marsu, ki tudi pušča posledice na okolici. Razpoke, ki se razprostirajo po celotnem površju Cerere, kažejo, da je ta mehanizem dejaven tudi na precej manjši Cereri.

Primerjava v velikosti: njen premer znaša 940 kilometrov, Marsov pa 6.778 kilometrov.

Lep del teh lomljenj je zelo verjetno nastal kot posledica trkov z drugimi telesi, spet drugi kažejo, da so posledica tektonike. "Za zdaj še ne razumemo, zakaj so ti pojavi tako izraziti. Zadeva je najbrž povezana s kompleksno strukturo skorje," je komentiral član znanstvene ekipe za sondo Dawn, Paul Schenk.

Ven bruha slana voda
Skorja Cerere naj bi bila dokaj tanka in krhka, še posebej v primerjavi z velikimi količinami vodnega ledu, ki naj bi se skrival v notranjosti. Prisotnost večjih količin H2O je sicer lani potrdil Esin teleskop Herschel. Posnel je dva curka pare, ki izbruhata 21,6 tone vode na uro.

Naslednji mesec se začne tisti del opazovanj, ki so ga znanstveniki najbolj pričakovali. Veliko več kot gole fotografije bosta povedala znanstvena instrumenta GRaND, iskalec žarkov gama in nevtronov; ter VIR, infrardeči spektrometer. S teh njegovih meritev bodo lahko natančno analizirali kemično sestavo, iskali različne kemijske elemente ter spojine.

Bleščeče lise: ne led, temveč sol
Ena večjih skrivnosti zadnjega pol leta so maroge: Cerera je polna nenavadnih, bleščečih lis. Za zdaj so jih našteli več kot 130. Njihovi položaji so skladni s kraterji. Sveža analiza, objavljena na začetku decembra v znanstveni publikaciji Nature, kaže, da je sestava bleščic skladna s soljo. Natančneje, s tipom magnezijevega sulfata, imenovanega heksahidrit (MgSO4·6H2O).

Na Nasi so postregli z mogočo razlago tega pojava. Trki asteroidov so razkrili plast vodnega ledu, pomešanega s to soljo. Ker je Cererina atmosfera zelo redka (in pritisk povsem zanemarljiv), je izpostavljeni vodni led prej ali slej izhlapel ter za seboj pustil nanose teh spojin - kot soline na Zemlji. Takšna razlaga je skladna s prej omenjenim modelom, da je pod glineno skorjo debela, globalna plast vodnega ledu.

90-kilometrski krater Occator, kjer sta dve največji lisi, je nastal pred 78 milijoni let. Sonda Dawn ga je posnela od strani in presenetljivo našla meglice. Za zdaj kaže, da so to s prahom umazani vodni hlapi, še en dokaz v podporo modelu.

Nastanek v bližini Neptuna?
Ločena analiza (prav tako v publikaciji Nature) je pokazala, da je v Cereri tudi precej z amonijakom bogate gline. Ker je s tem elementom bogat predvsem zunanji del Osončja (tisti, kjer so plinski velikani), se iz nje da sklepati, da bi Cerera lahko nastala tam, nekje v bližini današnje orbite Neptuna. Lahko bi tudi nastala iz materiala, ki izvira s tega območja, in je pozneje migriral bližje Soncu.

Prej omenjeni spektrograf bo naslednji mesec dal še zanesljivejše podatke za zadnja dva problema.

Zanimivost: Dawn v angleščini pomeni zora. Nasina sonda torej nosi isto pomensko ime kot Jaxin Akacuki, ki v japonščini prav tako pomeni - zora. Ta robot je na začetku meseca vstopil v orbito Venere.

Rdeča luč InSightu
Nekoliko slabše novice prihajajo z neke druge Nasine misije InSight, ki smo jo prvič napovedali leta 2012. O izstrelitvi bi morali poročati že čez tri mesece, toda misija je zaustavljena, so sporočili z Nase.

InSight je pristajalni modul, namenjen geološkim raziskavam notranjosti Marsa. Predvsem vprašanju, ali je ta planet še geološko dejaven, pa tudi, ali je jedro Marsa tekoče ali trdo (kar ima implikacije na zelo pomembno vprašanje planetovega magnetnega polja).

Morebitne seizmološke dejavnosti (poenostavljeno, ali so na Marsu potresi) bi iskal poseben instrument SEIS, ki so ga razvili na francoskem institutu Centre National d'Études Spatiales (CNES). Na tleh rdečega planeta bi moral zaznavati izjemno pretanjene premike v velikosti premera enega samega atoma, zato so ga deli v vakuumsko komoro. Toda ta je že na testih na začetku letošnjega leta puščala. Francozi so izvedli določene popravke, toda ko je Nasa instrument decembra ponovno izpostavila testnim temperaturam minus 45 stopinj Celzija, je ponovno zatajil.

"Takšen instrument je bil izdelan prvič v zgodovini. Uspehu smo se zelo približali, toda naleteli na anomalijo," je komentiral CNES-ov direktor Marc Pirche. Do nadaljnjega se bodo ukvarjali z novimi popravki.

Mars in Zemlja okoli Sonca potujeta po elipsi in sta torej na različnih časovnih točkah precej različno oddaljena. Najugodnejše časovno okno, ki radikalno skrajša čas potovanja, bo odprto od 4. do 30. marca 2016. Naslednje bo 26 mesecev zatem in na InSight bo treba še precej počakati.

Video 1: Krater Occator z lisama

Video 2: Piramidna gora na Cereri

Video 3: Puščajoči InSightov instrument (v angleščini)

Al. Ma.
Cerera
Cerera, Gerber Catena
Cerera, Gerber Catena
Cerera
Cerera, Samhain Catena
Cerera
Cerera
Cerera, Occator
Prijavi napako
Komentarji
dr Strangelove
# 27.12.2015 ob 13:18
@maximilian, kako da ne. V Star wars se lepo vidi, da letajo po vesolju brez problema...
kazz
# 26.12.2015 ob 17:05
to je ful hudo, da so odkrili vodo:)
gozdar1
# 28.12.2015 ob 07:24
@londoner
Inženir, ki gradi nov most konstruira nov avto se naslanja na Newtonove zakone, GPS,razumevanje bioloških procesov...
Vse tri teorije so podprte z goro dokazov, zato se jim tudi reče teorija.
Vse tri teorije so obstajale že pred NASA-O. Malo manj youtube videov(ki ji v veliki meri producirajo tisti, ki verjamejo samo v svojo interpretacijoresnice v neki knjigi) pa kakšno knjigo več v roke.
G.Bruno
# 31.12.2015 ob 08:50
maximilan
Verjetno si član ekstremistične skupine "Izobrazba in znanje prepovedana" , če ne celo predsednik.
Vongobongo
# 28.12.2015 ob 09:05
maximilan

"Ionski in raketni pogon v "vakumu" v "črni materiji" itd...ne deluje, v vakumu še petarda ne eksplodira"

A nam lahko razlozis zakaj ne :)
Pac-Man
# 27.12.2015 ob 17:02
maximilan
# 27.12.2015 ob 13:02
Prijavi neprimerno vsebino
-------------------------------------------------

Odjebi.

G.Bruno
# 27.12.2015 ob 08:40
asmas
Kako oz s čim so sumerci in ostali narodi opazovali nebesna telesa
Imeli so to, kar imamo še zdaj - oči. Malo zgodovine, čeprav ne o Sumercih.

asmas
# 26.12.2015 ob 19:43
mene pa zanima predvsem eno.Kako oz s čim so sumerci in ostali narodi opazovali nebesna telesa,če je znano, da so prve teleskope izdelali v 17. stoletju
G.Bruno
# 29.12.2015 ob 15:41
asmas
V naših vedno osvetljenih mestih je večina ljudi že pozabila, kako izgleda nočno nebo. Če si kdaj pogledal v gorah ali na kakšnem otoku daleč od razvestljenih mest, v nebo, potem veš, kako veličastno je nočno nebo. V preteklosti so ljudje imeli takšno nebo ves čas nad sabo. Mnogi so na nebu opazili določene vzorce in jih poimenovali, ponavadi po bogovih. Opazili so tudi, da so ob istem času določene zvezde in konstelacije na istem mestu, druge pa se premikajo Sedaj vemo, da so tiste "zvezde", ki se premikajo, v resnici planeti. Merkur, Venuera, Mars, Jupiter in Saturn se vidijo s prostim očesom, če seveda veš, kje jih iskat.
Za pripomoček ti naj bo http://neave.com/planetarium/
Nekaj o najstarejših zapisanih "zvezdnih zemljevidih" pa si lahko prebereš tukaj:
https://en.wikipedia.org/wiki/Star_chart
G.Bruno
# 27.12.2015 ob 20:25
maximilan
Ionski in raketni pogon v "vakumu" v "črni materiji"

Če nebi prespal Newtonove mehanike v osnovni šoli, nebi kvasil neumnosti. Že kdaj slišal za "akcijo in reakcijo"?
Deimos
# 26.12.2015 ob 17:52
@luckyass

Ceres je po slovensko Cerera. Lahko preveriš v knjigi Bronislave Aubelj Antična imena po slovensko na str. 244. In kdaj je bila po slovensko Cerera Ceres? Očitno je nekdo dolga leta delal napako. Glede na to, da je omenjena knjiga iz leta 1997...

Sicer pa odličen članek. Še posebej me veseli odkritje in razlaga belih lis. Počakajmo še na boljše informacije. Se že veselim!
maggic
# 31.12.2015 ob 09:11
asmas

ok za uran,neptun in pluton niso vedeli.Vendar mi nisi odgovoril (vidim da stvar razumeš) kako in s čim za vraga so lahko opazovali saturn,jupiter...

Saturn in Jupiter sta zelo lepo vidna s prostim očesom, pa tudi Uran je še vedno na meji vidnosti s prostim očesom.....
G.Bruno
# 28.12.2015 ob 22:13
asmas
Za planet Pluton so sumerci baje vedeli

Hm, ja. Baje. :)
Did the ancient Sumerians know about our "solar system?" - KLIK
luckyss
# 26.12.2015 ob 16:46
Ne vem zakaj sedaj Ceres imenujete Cerera ?! Sicer sta obe imeni pravilni, vendar je bil dolga leta Ceres.
Očitno ste to povzeli po politiki - isti drek nekaj časa mešate v levo, potem pa v desno in govorite o spremembah...
izo
# 05.01.2016 ob 11:22
Do kdaj boste verjeli v te laži. Verjetno ste bili vsi odličnjaki v šoli. Resnica pa vam je pred nosom podnevi in ponoči. Vi se kar veselo naprej vrtite in glejte kako Ceres bruha vodo. Upam, da bo teh laži kmalu konec.

predvidevam, da se gibljemo v božje debate. tam je znanost in firbec greh, tam so za svoje neumnosti opran grehov, če greš k spovedi in tam je družina največji sveti gral, čeprav se jo mlati, zapija in zlorablja. po božji podobi press.
G.Bruno
# 01.01.2016 ob 19:35
asmas
Zanima pa me kam naj pogledam da zagledam še sruge planete
Jaz imam na tablici naložen SkyEye:
https://play.google.com/store/apps/detai
ls?id=com.lavadip.skeye
in Google Sky Map
https://play.google.com/store/apps/detai
ls?id=com.google.android.stardroid
Obe aplikaciji delujeta z GPS, tako da "postavita tablico na pravo mesto". Je pa še cel kup aplikacij. Velja preiskusit. Na računalniku imam še poleg bližnjice, ki sem ti jo napisal v prejšnjem odgovoru tudi aplikacijo Stellarium - odprtno kodna aplikacija, ki so jo lahko snameš na http://www.stellarium.org/. Pazi na pravi operacijski sistem.
Želim mnogo užitkov ob gledanju v nebo v letu 2016 in seveda čim več jasnih noči - tebi in vsem ostalim navdušencem !
maggic
# 01.01.2016 ob 19:22
Ali pa samo vpisi v youtube: tonight sky january 2016. Imas lepo predstavljene vse vidne planete, lepsa ozvezdja pa tudi kaksne posebne dogodke za vsak mesec.....
maggic
# 01.01.2016 ob 19:16
asmas

Mogoče ti bo ta video prav prisel

https://www.youtube.com/watch?v=H6QcEPRu
Vbc
asmas
# 01.01.2016 ob 18:07
g, bruno
ne živim v mestu in imam na polju strejaj od svoje hiše "brezhiben"pogled v nebo.Vem kje je mali voz,severnica.Za venero vem kje je ,ker jo vsako jutro opazujem ko druge zvezde "ugasnejo".Zanima pa me kam naj pogledam da zagledam še sruge planete
hvala
por
# 26.12.2015 ob 17:45
Alma FTW
maximilan
# 01.01.2016 ob 16:30
Vegetacijo so pokadili, in potem so se vrteli 100km na sekundo
tupamaross
# 31.12.2015 ob 18:43
Zelo kvalitetni posnetki. Čestitke!¨

Žal, videti je, da nikjer v našem sončnem sistemu ni vegetacije,
razen na našem planetu, kar je za človeško raso katastrofalno.
maximilan
# 30.12.2015 ob 21:27
Do kdaj boste verjeli v te laži. Verjetno ste bili vsi odličnjaki v šoli. Resnica pa vam je pred nosom podnevi in ponoči. Vi se kar veselo naprej vrtite in glejte kako Ceres bruha vodo. Upam, da bo teh laži kmalu konec.
asmas
# 28.12.2015 ob 19:08
g.Bruno
zastopim,da imamo oči za gledanje.Vendar jaz s svojimi očmi ,ko pogledam v temno nebo vidim samo pike,ki se jim drugače reče "zvezde" Razen teh pik je na nebu tudi en velik predmet,ki mu drugače rečemo tudi "luna".Za planet Pluton so sumerci baje vedeli samo kaj so imeli potem teleskopske oči???.Vem da je na nebu tudi venera vendar je tudi ona samo ena večja "zvezda"
asmas
# 29.12.2015 ob 05:57
g.bruno
ok za uran,neptun in pluton niso vedeli.Vendar mi nisi odgovoril (vidim da stvar razumeš) kako in s čim za vraga so lahko opazovali saturn,jupiter...to mi razloži.Če sem prav razumel so sumerci mislili,da je zemlja "disk"
tihomir
# 26.12.2015 ob 18:21
kazz
# 26.12.2015 ob 17:05
to je ful hudo, da so odkrili vodo:)


a si žejen? lahko se oglasiš pri meni, je dobiš kolikor hočeš, direkt izpod kamniških planin.
maximilan
# 26.12.2015 ob 16:41
Spoštovani gozdar, v članku RAKETA SPACE X, sem ti nekaj napisal za razmislek, lp
Bivši uporabnik
# 26.12.2015 ob 16:38
Tako kot Cerera, tudi Cerar še nikoli ni bil "tako blizu" ... čemu pa sami ugotovite :)
helsinki
# 26.12.2015 ob 21:21
same photoshop slike, kar pomeni, da je vse fake
londoner
# 27.12.2015 ob 20:50
Newton,Einstein, Darwin, trije bogovi teorij, ki jih moramo castiti ze od malih nog, ceprav nobeden od njih ni naredil cisto nic konkretnega za clovestvo. No ja, za tukajsnje nasine vernike je tudi teorija fakt.
maximilan
# 27.12.2015 ob 13:02
Ionski in raketni pogon v "vakumu" v "črni materiji" itd...ne deluje, v vakumu še petarda ne eksplodira.Še naprej gjete risanke.Kakšne lepe slike.
Kazalo