Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 47 glasov
Ocenite to novico!
Le še trije dnevi manjkajo. Nasin Curiosity se pripravlja na vstop v Marsovo ozračje in inovativen, tvegan pristanek s t. i. nebesnim žerjavom. Če se bo ta izjalovil, bo šla po zlu tudi 2,5-milijardna misija.
"Luknja na nebu, vzemi me v nebesa," prepeva ansambel Black Sabbath. Tokratna luknja na nebu pa ne vodi v nebesa, temveč bo vozilo Curiosity zelo kmalu - čez tri dni - prinesla na trdna Marsova tla. Po devetih mesecih, odkar so jo poslali na pot, so znanstveniki ameriškega vesoljskega instituta Nasa najbolj na trnih.
Vozilo Curiosity (Radovednost) je pred dnevom začelo avtomatiziran proces za vstop v Marsovo atmosfero, spust in sam pristanek.
Po popravkih smeri je Nasa sporočila zadnji predvideni čas pristanka, ki ga bo za vse radovedne in raziskovanja željne prenašala neposredno. Pristanek Radovednosti na Marsu je tako predviden 6. avgusta zgodaj zjutraj. Dejanski čas bo znan, ko bomo časovno bližje dogodku samemu, zaenkrat velja ura 7.31.
Kot je Nasa zapisala v sporočilu za javnost, so vsi sistemi tako na vesoljskem plovilu kot na samem vozilu po 570 milijonov kilometrov dolgem potovanju še vedno v dobrem stanju.
Radovednost je nadaljevanje Nasinega programa za raziskovanje rdečega planeta, neposredni naslednik dveh precej uspešnih vozil, Spirit (Duh) in Opportunity (Priložnost). Je kolesno vozilo na jedrski pogon, opremljeno s številnimi kamerami, tipali in znanstvenimi instrumenti, pravzaprav premični laboratorij.
Po besedah enega glavnih inženirjev pri projektu, Adama Steltznerja, bo tokratni poskus pristanka na Marsu precej drugačen, "za marsikoga nor". Duh in Priložnost sta na površje udarila, obdana z velikimi zračnimi vrečami, ki so ublažile škodo. Vozilo Radovednost je za tak pristanek preveliko in pretežko.
Udarec v Marsovo atmosfero
Radovednost bo v Marsovo atmosfero vstopila s hitrostjo šest kilometrov na sekundo ter vanju "dobesedno prežgala sto kilometrsko luknjo", kot se je izrazil Steltzner. Podobno kot pri vstopu v Zemljino atmosfero bo ta povzročila izjemno trenje in posledično izjemno visoke temperature (do 2.100 stopinj Celzija na najbolj vroči točki), za kar bo poskrbel poseben toplotni ščit. Težava ni toliko v vročini, temveč kako Curiosity upočasniti. Marsova atmosfera ni dovolj gosta, da bi lahko pri upočasnjevanju učinkovito uporabili padalo.
"Sedem minut strahu"
Poleg tega bo vstopna hitrost prevelika, da bi se lahko zanašali na raketne protipotisnike. Zato so na Nasi vzeli obe možnosti in ji dodali - nebesni žerjav. Kot je za BBC dejal Steltzner, bo v celotnem postopku Radovednost s hitrostjo šestih kilometrov na sekundo udarila v Marsovo atmosfero, pri 12 kilometrih višine odprla padalo; na 9 kilometrih odvrgla toplotni ščit; nato odvrgla celotno vozilo.
Vozilo pa bo odletelo skupaj z dodatnim ohišjem, na katerem bo osem raketnih protipotisnikov - t. i. nebesni žerjav.
Rakete bodo skupaj s padalom in trenjem atmosfere padanje upočasnile do hitrosti nekaj več kot 3 kilometrov na uro - torej do skorajšnjega lebdenja. Takrat bo žerjav odvrgel vozilo, ki pa bo ostalo privezano na močnih, najlonskih žicah in bo nekaj časa viselo nad tlemi. Žerjav bo nato čisto počasi vozilo prinesel in odložil na trdna tla.
Pri tem gre lahko mnogo stvari narobe. Zelo nevarna je možnost, da se po pristanku neuspešno porežejo vse najlonske žice, žerjav pa vozilo potegne nazaj.
Nasin laboratorij je o predvidenem pristanku pripravil infografiko, dostopna je tukaj. To bo sedem minut strahu, pravijo na Nasi. Na kocki bo namreč celotna, 2,5 milijarde dolarjev vredna misija. Pristal bo v kraterju Gale - več v fotogaleriji.
Gnal ga bo jedrski pogon na plutonij
Vozilo samo tehta skoraj eno tono, v višino seže 2,1 metra in je zmožno premagovati do 30 centimetrske ovire. Poganja ga jedrski pogon - podoben tistemu, ki je gnal Vikinga ena in dva, ki sta na Mars priletela leta 1976. Zagotavljal naj bi dovolj energije za 14 let in do 200 prevoženih metrov dnevno. To je tudi precejšnja prednost v primerjavi s prejšnjima voziloma (Duh in Priložnost), ki sta se zanašala predvsem na sončne celice.
Opremljena bo z različnimi kamerami in s tipali, pa tudi z opremo za geološke raziskave. Njegova prvinska naloga bo iskati življenje na Marsu, mikrobe, pa tudi možnosti za človeško misijo na Mars. To nameravajo ZDA izvesti po letu 2030. Kot del te misije je sonda na potovanju merila izpostavljenost vesoljskemu sevanju v plovilu - čemur bi bila izpostavljena tudi morebitna človeška posadka.
Brez človeške posadke je do zdaj po Nasinem štetju proti Marsu odpotovalo kar 39 odprav, velik del neuspešno.
Nasa je - samo v angleškem jeziku - objavila obširen, 64-stranski priročnik o Radovednosti. Za radovedne je dostopen na tej povezavi. Do šestega avgusta, ko bo šlo zares.
Jas nisem (Štajerec) in nikoli nisem bil toliko za info.
Nevem kaj so nekateri mi faušni in tako pametni- (če ga kaj teži glede mojega kometarja mi prosim naj odpiše da vidim če ima prav),-nadaljevanje, kar sem pa prej napisal, če mene to ne briga me ne briga in še kaj drugo kar sem omenil tu gori. No potem pa naj bo po vaše pametnjakoviči vam pustim. Potem pa naj lebdijo tam po vesolju naravo pa naj pustijo da nam vsako leto več uniči, kot bi se pa nekdo pobrigal kaj je dejansko narobe z njo, ne da vsi blebetajo o nekih sončnih nevihtah in HAARPih in še in še v prazno pa nabijajo davke na to in ono, naj bo črno na belem.Še enkrat pa naj nabijajo vam CO2je vzroka pa ni od kod vse to kar imamo vsako leto.
Pa LP. Pozdrav!
Ampak vseeno, tole je pa že kr dokaj velika zadeva, če uspe. do 200 m na dan, 14 let, veliko laboratorijev,....
Preštudija za kako bazo na marsu...
SSKJ definira besedi "ozračje" in "atmosfera" v prvem pomenu na isti način: 1. zračna plast, ki obdaja zemljo. Razlike nastanejo pri specifičnih rabah, kjer je atmosfera bližje tehničnim vsebinam. Konkretno v astronomski rabi "atmosfera" označuje plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo. Tako da v tem primeru bi bila raba pojma atmosfera res bolj primerna.
Osem raket. Poglej si simulacijo.
Yeah sure
Ja, se strinjam: tudi naslov je zavajajoč in tudi tisto o žerjavu je zelo čudno napisano. Pravilneje bi bilo: Vesoljsko vozilo, ki se bo približalo Marsovi površini, bo marsov rover spustilo na površje planeta s pomočjo tankih niti.
Namreč, vsak, ki je že kdaj videl gradbenega žerjava ve, da mora žerjav nekje temeljiti. V tem primeru pa ne bo tako.
Nikec3 02.08.2012 ob 00:18
To kar trdita, iz znanstvenega vidika nikakor ne drži. Beseda "zrak" se za Mars uporablja zgolj v pogovornem jeziku. V vseh znanstvenih krogih govorijo o atmosferi na Marsu, ne pa o zraku na Marsu. Atmosfera Marsa sestoji iz 95 % ogljikovega dioksida, okoli 3 % dušika, 1.6 % argona in le sledov kisika in vode. Za primerjavo poglejta sestavo nižjih plasti atmosfere našega planeta, ki je povsem drugačna. Res pa je, da v pogovornem jeziki pravimo, da ko gremo višje, je zrak redkejši.
mogoče pa bodo potem na šestnajstem planetu v šestnajstem poizkusu pa le ugotovili, da so ga dotlej res srali in bodo dojeli, da je "raj" tam kjer so bili in so ga zapravili že zdavnaj...
@gesan, saj veš kaj pravijo glede razlik med teorijo in prakso. V teoriji ni nobene razlike (med teorijo in prakso), v praksi pa so. :) Ali, kot mi je dejal naš zunanji sodelavec, potem, ko mu je v osmem poizkusu uspelo posodobiti program, tako, da je dobil pravilen izračun: "Tristokosmatih, znaš ovde u laboratorijskim uvjetima, sve je idealno."
Nasa že ve , ne sekiraj se ti.
bravo
Verjetno še niste slišali, da je človek en velik problem na poti med teorijo in prakso...
Zanimivo! Ljudje naj bi bili sposobni na Marsu ustvarit bivalne pogoje, na zemlji pa počnejo vse, da bi zemljo zapravili v čimkrajšem času.
In temu nekdo še reče razum...Človek je že prevečkrat dokazal, da ne ve kaj pravzaprav hoče.
po vesolju iščete tisto kar vam leži na nosu pa tega niste sposobni dojet in sanjate, da boste nekoč živeli v raju.
Raj je tam kjer ste. Če tega niste sposobni dojet ga ne boste našli nikjer!!!
to lahko narediš samo v trdni snovi, v trdnem agregatnem stanju
v plinastem in tekočem stanju agregat takoj zapolni nastalo vrzel.
funkcionalna nepismenost novinarjev RTV SLO? JEP!
Torej bo temperatura ~870°C.
ko do konca zj**** našo zemljico, se bodo morali tajkuni nekam preselit, ne???? :)
Tja bi radi šli in notri dajali velike vsote denarja za tote raziskovanja a planeta zemlje pa nemorejo porihtati in rešiti da bi lahko nekako zmanšali tote naravne katastrofe in odkrili vzroke, saj jih je vedno več .
Kaj si s tem mislil(a): "porihtati planet"...
Planet zemlja ima svoje naravne zakonitosti in vsak orkan ali monsun ali vecja poplava je del tega ravnovesja, ki je cisto naravno...
Problem je samo, da ljudje s svojimi projekti in tehnologijo ne upostevamo teh zakonitosti in to nas stane vcasih veliko denarja vcasih pa tudi cloveske zrtve, to je del zivljenja...
Samo pocakajte da na soncu izbruhne kaksna vecja elektromagnetna nevihta, ki bo poslala v vesolje ogromno kolicino energije in ce taksnen solarni uzbruh doseze zemljo nam bo v najboljsem primeru skurilo celotno elektricno omrazje, vse kompjuterje, vse satelite, v najslabsi varianti pa bo unicenega (sprazenega) polovico planeta...
Taksen izbruh se je zgodil ze leta 1859 in so ga poimenovali Carrington Event, ker je skuril 200 000 km telegrafskih linij v ZDA. Sreca je bila v tem, da je bila to edina napeljava, ki je bila pod elektricno napetostjo.
Ce samo pomislimo, koliko elektricne napeljave imamo danes v primerjavi z letom 1859, si lahko samo predstavljamo, kaksen efekt bi imel danes Carrington Event...
V prenosu bomo videli, kako bo vročina iz raketnih izpuhov stalila najlonske vrvice... ;)
No to je pa napredek glede na starejši vozili, ki sta naredila nekaj centimetrov dnevno pa še to je bil en al več zaposlenih, da so ga pripelal ter par cm dnevno.
To izgleda kot iz kakšnega sci fi filma...NORO!
Kaj imam od tega? NIČ!
A se bo morda kdo preselil od njih tja?
Tja bi radi šli in notri dajali velike vsote denarja za tote raziskovanja a planeta zemlje pa nemorejo porihtati in rešiti da bi lahko nekako zmanšali tote naravne katastrofe in odkrili vzroke, saj jih je vedno več .
No ja saj smo že tako ali a tako vsako leto vedno v večjem d.
Niti naš planet je ne v celoti raziskan in že hlastajo za drugim.
x bingo.
Na Marsu je zrak, ampak je njegova gostota približno 100x manjša kot na Zemlji.
"...žerjav pa vozilo potegne nazaj v zrak."
Na Marsu seveda ni zraka, zato je bolje, da avtor članka napiše bolj pravilno formulacijo.
Sicer pa upam, da uspe pristanek. In da zvemo kaj več o našem rdečem sosedu.
sta na površje udarila,
obdana z velikimi zračnimi vrečami,
ki so ublažile škodo.
Priložnost pa je,
za tak pristanek prevelik
in pretežak.
Kakšna poezija!!:))
Well done ;)