Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Vozilo bo iskalo znake življenja - mikrobov
  • Preučevanje možnosti za človeško odpravo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 55 glasov Ocenite to novico!
Curiosity
Ni še pristal, Nasa pa si takole predstavlja vozilo na Marsu. Foto: Nasa
Curiosity
Velikost vozila v primerjavi z 1,8 metra visokim človekom. Precej večje vozilo od dveh predhodnikov. Foto: Nasa

Dodaj v

Foto in video: "Radovednost" bo v Marsovo atmosfero prežgala stokilometrsko luknjo

Pristanek 6. avgusta zgodaj zjutraj
1. avgust 2012 ob 22:28,
zadnji poseg: 3. avgust 2012 ob 01:43
Ljubljana - MMC RTV SLO

Le še trije dnevi manjkajo. Nasin Curiosity se pripravlja na vstop v Marsovo ozračje in inovativen, tvegan pristanek s t. i. nebesnim žerjavom. Če se bo ta izjalovil, bo šla po zlu tudi 2,5-milijardna misija.

"Luknja na nebu, vzemi me v nebesa," prepeva ansambel Black Sabbath. Tokratna luknja na nebu pa ne vodi v nebesa, temveč bo vozilo Curiosity zelo kmalu - čez tri dni - prinesla na trdna Marsova tla. Po devetih mesecih, odkar so jo poslali na pot, so znanstveniki ameriškega vesoljskega instituta Nasa najbolj na trnih.

Vozilo Curiosity (Radovednost) je pred dnevom začelo avtomatiziran proces za vstop v Marsovo atmosfero, spust in sam pristanek.

Po popravkih smeri je Nasa sporočila zadnji predvideni čas pristanka, ki ga bo za vse radovedne in raziskovanja željne prenašala neposredno. Pristanek Radovednosti na Marsu je tako predviden 6. avgusta zgodaj zjutraj. Dejanski čas bo znan, ko bomo časovno bližje dogodku samemu, zaenkrat velja ura 7.31.

Kot je Nasa zapisala v sporočilu za javnost, so vsi sistemi tako na vesoljskem plovilu kot na samem vozilu po 570 milijonov kilometrov dolgem potovanju še vedno v dobrem stanju.

Radovednost je nadaljevanje Nasinega programa za raziskovanje rdečega planeta, neposredni naslednik dveh precej uspešnih vozil, Spirit (Duh) in Opportunity (Priložnost). Je kolesno vozilo na jedrski pogon, opremljeno s številnimi kamerami, tipali in znanstvenimi instrumenti, pravzaprav premični laboratorij.

Po besedah enega glavnih inženirjev pri projektu, Adama Steltznerja, bo tokratni poskus pristanka na Marsu precej drugačen, "za marsikoga nor". Duh in Priložnost sta na površje udarila, obdana z velikimi zračnimi vrečami, ki so ublažile škodo. Vozilo Radovednost je za tak pristanek preveliko in pretežko.

Udarec v Marsovo atmosfero
Radovednost bo v Marsovo atmosfero vstopila s hitrostjo šest kilometrov na sekundo ter vanju "dobesedno prežgala sto kilometrsko luknjo", kot se je izrazil Steltzner. Podobno kot pri vstopu v Zemljino atmosfero bo ta povzročila izjemno trenje in posledično izjemno visoke temperature (do 2.100 stopinj Celzija na najbolj vroči točki), za kar bo poskrbel poseben toplotni ščit. Težava ni toliko v vročini, temveč kako Curiosity upočasniti. Marsova atmosfera ni dovolj gosta, da bi lahko pri upočasnjevanju učinkovito uporabili padalo.

"Sedem minut strahu"
Poleg tega bo vstopna hitrost prevelika, da bi se lahko zanašali na raketne protipotisnike. Zato so na Nasi vzeli obe možnosti in ji dodali - nebesni žerjav. Kot je za BBC dejal Steltzner, bo v celotnem postopku Radovednost s hitrostjo šestih kilometrov na sekundo udarila v Marsovo atmosfero, pri 12 kilometrih višine odprla padalo; na 9 kilometrih odvrgla toplotni ščit; nato odvrgla celotno vozilo.

Vozilo pa bo odletelo skupaj z dodatnim ohišjem, na katerem bo osem raketnih protipotisnikov - t. i. nebesni žerjav.

Rakete bodo skupaj s padalom in trenjem atmosfere padanje upočasnile do hitrosti nekaj več kot 3 kilometrov na uro - torej do skorajšnjega lebdenja. Takrat bo žerjav odvrgel vozilo, ki pa bo ostalo privezano na močnih, najlonskih žicah in bo nekaj časa viselo nad tlemi. Žerjav bo nato čisto počasi vozilo prinesel in odložil na trdna tla.

Pri tem gre lahko mnogo stvari narobe. Zelo nevarna je možnost, da se po pristanku neuspešno porežejo vse najlonske žice, žerjav pa vozilo potegne nazaj.

Nasin laboratorij je o predvidenem pristanku pripravil infografiko, dostopna je tukaj. To bo sedem minut strahu, pravijo na Nasi. Na kocki bo namreč celotna, 2,5 milijarde dolarjev vredna misija. Pristal bo v kraterju Gale - več v fotogaleriji.

Gnal ga bo jedrski pogon na plutonij
Vozilo samo tehta skoraj eno tono, v višino seže 2,1 metra in je zmožno premagovati do 30 centimetrske ovire. Poganja ga jedrski pogon - podoben tistemu, ki je gnal Vikinga ena in dva, ki sta na Mars priletela leta 1976. Zagotavljal naj bi dovolj energije za 14 let in do 200 prevoženih metrov dnevno. To je tudi precejšnja prednost v primerjavi s prejšnjima voziloma (Duh in Priložnost), ki sta se zanašala predvsem na sončne celice.

Opremljena bo z različnimi kamerami in s tipali, pa tudi z opremo za geološke raziskave. Njegova prvinska naloga bo iskati življenje na Marsu, mikrobe, pa tudi možnosti za človeško misijo na Mars. To nameravajo ZDA izvesti po letu 2030. Kot del te misije je sonda na potovanju merila izpostavljenost vesoljskemu sevanju v plovilu - čemur bi bila izpostavljena tudi morebitna človeška posadka.

Brez človeške posadke je do zdaj po Nasinem štetju proti Marsu odpotovalo kar 39 odprav, velik del neuspešno.

Nasa je - samo v angleškem jeziku - objavila obširen, 64-stranski priročnik o Radovednosti. Za radovedne je dostopen na tej povezavi. Do šestega avgusta, ko bo šlo zares.

Al. Ma.
Mars
Mars
Gale
Gale
Prijavi napako
Komentarji
lolz
# 01.08.2012 ob 22:56
Hehe, ansambel Black Sabbath.
pAznik
# 01.08.2012 ob 22:48
RTV, prosim spomnite me, ko bo prenos. :)
thr0l
# 01.08.2012 ob 22:59
komsomolec: ti se kar skrij v jamo in se pazi Marsovcev. Mi bomo pa z zanimanjem spremljali zgodovinsko raziskovanje vesolja oz. v tem primeru planeta. Bo vsaj nekaj koristi od Američanov.
Nikec3
# 01.08.2012 ob 22:55
Fajn članek. Ko je pred leti pristal lander Phoenix je bilo zanimanje javnosti ogromno. Upam da bo sedaj vsaj enako, če ne celo večje, saj na Marsu pristaja res izvrsten rover.
R3d0X
# 01.08.2012 ob 23:56
@paganinis Toliko kot stane ta misija je enako 4 dnem vojne v Iraku. Čas je pa relativen.
noprou
# 02.08.2012 ob 00:07
na Marsu je zrak, ampak slab:)
Bergi
# 01.08.2012 ob 22:51
Duh in Priložnost sta na površje udarila obdana z velikimi zračnimi vrečami, ki so ublažile škodo. Priložnost pa je za tak pristanek prevelik in pretežak.

Well done ;)
gesan
# 02.08.2012 ob 09:02
Mars je eden izmed najresnejših kandidatov, kjer bi lahko v približno 500 letih ustvarili pogoje za življenje. Takšno "ozelenitev Marsa" bi lahko dosegli s taljenjem ledu, ki se skriva pod površjem ...

Zanimivo! Ljudje naj bi bili sposobni na Marsu ustvarit bivalne pogoje, na zemlji pa počnejo vse, da bi zemljo zapravili v čimkrajšem času.

In temu nekdo še reče razum...Človek je že prevečkrat dokazal, da ne ve kaj pravzaprav hoče.
po vesolju iščete tisto kar vam leži na nosu pa tega niste sposobni dojet in sanjate, da boste nekoč živeli v raju.

Raj je tam kjer ste. Če tega niste sposobni dojet ga ne boste našli nikjer!!!
Nikec3
# 02.08.2012 ob 00:18
Na Marsu seveda ni zraka, zato je bolje, da avtor članka napiše bolj pravilno formulacijo.

Na Marsu je zrak, ampak je njegova gostota približno 100x manjša kot na Zemlji.
TheNomad
# 01.08.2012 ob 23:40
komsija samo moti, da to dela Zahod. Če bi Rusi izvedli to misijo bi že bil celi mastni in skakal ter ploskal od veselja :D

Sicer pa upam, da uspe pristanek. In da zvemo kaj več o našem rdečem sosedu.
costanza
# 02.08.2012 ob 06:38
Če bosta vstop in pristanek delovala, kot bi morala bo pa to eden bol "kul" stvari kar jih je Nasa naredila
Nighthawk.si
# 02.08.2012 ob 00:27
Sedem minut strahu...klik

To izgleda kot iz kakšnega sci fi filma...NORO!
Globlje
# 01.08.2012 ob 23:08
Ja res bi blo fajn, da bi nas MMC spomnil na veliki trenutek :)
nacekpacek
# 02.08.2012 ob 11:27
Kaj pa bo v "zraku" držalo žerjav, iz katerega bo na nitkah viselo vozilo?

Osem raket. Poglej si simulacijo.
Gravesen
# 01.08.2012 ob 23:03
A bo v 3D prenos? Kuuul!!....
gesan
# 02.08.2012 ob 09:33
@tristokosmatih

mogoče pa bodo potem na šestnajstem planetu v šestnajstem poizkusu pa le ugotovili, da so ga dotlej res srali in bodo dojeli, da je "raj" tam kjer so bili in so ga zapravili že zdavnaj...
lipa
# 02.08.2012 ob 07:54
@veselo-na-delo
Tja bi radi šli in notri dajali velike vsote denarja za tote raziskovanja a planeta zemlje pa nemorejo porihtati in rešiti da bi lahko nekako zmanšali tote naravne katastrofe in odkrili vzroke, saj jih je vedno več .

Kaj si s tem mislil(a): "porihtati planet"...
Planet zemlja ima svoje naravne zakonitosti in vsak orkan ali monsun ali vecja poplava je del tega ravnovesja, ki je cisto naravno...
Problem je samo, da ljudje s svojimi projekti in tehnologijo ne upostevamo teh zakonitosti in to nas stane vcasih veliko denarja vcasih pa tudi cloveske zrtve, to je del zivljenja...
Samo pocakajte da na soncu izbruhne kaksna vecja elektromagnetna nevihta, ki bo poslala v vesolje ogromno kolicino energije in ce taksnen solarni uzbruh doseze zemljo nam bo v najboljsem primeru skurilo celotno elektricno omrazje, vse kompjuterje, vse satelite, v najslabsi varianti pa bo unicenega (sprazenega) polovico planeta...
Taksen izbruh se je zgodil ze leta 1859 in so ga poimenovali Carrington Event, ker je skuril 200 000 km telegrafskih linij v ZDA. Sreca je bila v tem, da je bila to edina napeljava, ki je bila pod elektricno napetostjo.
Ce samo pomislimo, koliko elektricne napeljave imamo danes v primerjavi z letom 1859, si lahko samo predstavljamo, kaksen efekt bi imel danes Carrington Event...
Majster
# 02.08.2012 ob 01:27
Vozilo samo tehta skoraj eno tono, v višino seže 2,1 metra ter je zmožno premagovati do 30 centimetrske ovire. Poganja ga jedrski pogon - podoben tistemu, ki je gnal Vikinga ena in dva, ki sta na Mars priletela leta 1976. Zagotavljal naj bi dovolj energije za 14 let ter do 200 prevoženih metrov dnevno.

No to je pa napredek glede na starejši vozili, ki sta naredila nekaj centimetrov dnevno pa še to je bil en al več zaposlenih, da so ga pripelal ter par cm dnevno.
clarus
# 01.08.2012 ob 23:31
Uavvv, ful dobr. Me zelo zanima.
a-bra-ka-da-bra
# 02.08.2012 ob 12:11
V vseh znanstvenih krogih govorijo o atmosferi na Marsu, ne pa o zraku na Marsu. Atmosfera Marsa sestoji iz 95 % ogljikovega dioksida, okoli 3 % dušika, 1.6 % argona in le sledov kisika in vode.

SSKJ definira besedi "ozračje" in "atmosfera" v prvem pomenu na isti način: 1. zračna plast, ki obdaja zemljo. Razlike nastanejo pri specifičnih rabah, kjer je atmosfera bližje tehničnim vsebinam. Konkretno v astronomski rabi "atmosfera" označuje plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo. Tako da v tem primeru bi bila raba pojma atmosfera res bolj primerna.
gesan
# 02.08.2012 ob 09:03
Sami "vseznalci"!
Verjetno še niste slišali, da je človek en velik problem na poti med teorijo in prakso...
Vaati
# 05.08.2012 ob 22:45
Še osem ur!
generusus
# 02.08.2012 ob 09:58
bbs
Yeah sure

Ja, se strinjam: tudi naslov je zavajajoč in tudi tisto o žerjavu je zelo čudno napisano. Pravilneje bi bilo: Vesoljsko vozilo, ki se bo približalo Marsovi površini, bo marsov rover spustilo na površje planeta s pomočjo tankih niti.

Namreč, vsak, ki je že kdaj videl gradbenega žerjava ve, da mora žerjav nekje temeljiti. V tem primeru pa ne bo tako.
Ena ženska
# 02.08.2012 ob 09:27
Yeah sure

Nasa že ve , ne sekiraj se ti.
necromncr
# 02.08.2012 ob 09:27
Upam, da so se poenotili, katere merske enote so uporabljali..
H3O
# 02.08.2012 ob 08:51
glede na "infografiko" posledično izjemno visoke temperature (do 1.600 stopinj Celzija) je temperatura v fahrenheitih, ker so povsod uporabljene anglosaksonske mere

Torej bo temperatura ~870°C.
thr0l
# 02.08.2012 ob 04:56
veselo-na-delo, ti imaš pa res toto štajersko razmišljanje.
muser
# 01.08.2012 ob 23:55
Ja upam, da Howard ne bo tud tega zapeljav v kakšen jarek, tako kot se mu je to zgodilo z Roverjem :P.
jo-jo
# 01.08.2012 ob 23:25
*Kakšna kontradiktorna poezija!
jo-jo
# 01.08.2012 ob 23:21
Duh in Priložnost,
sta na površje udarila,
obdana z velikimi zračnimi vrečami,
ki so ublažile škodo.
Priložnost pa je,
za tak pristanek prevelik
in pretežak.


Kakšna poezija!!:))
veselo-na-delo
# 03.08.2012 ob 00:00
@ thr0I
Jas nisem (Štajerec) in nikoli nisem bil toliko za info.
Majster
# 02.08.2012 ob 14:24
Npr. za ceno vojne v Afganistanu bi lahko poslali 200 ( dvesto) takih misij na Mars, in to samo vojne v afganistanu!!!

Ampak vseeno, tole je pa že kr dokaj velika zadeva, če uspe. do 200 m na dan, 14 let, veliko laboratorijev,....

Preštudija za kako bazo na marsu...
tristokosmatih
# 02.08.2012 ob 09:28
Zanimiv koncept pristanka. Upam, da jim bo uspelo.

@gesan, saj veš kaj pravijo glede razlik med teorijo in prakso. V teoriji ni nobene razlike (med teorijo in prakso), v praksi pa so. :) Ali, kot mi je dejal naš zunanji sodelavec, potem, ko mu je v osmem poizkusu uspelo posodobiti program, tako, da je dobil pravilen izračun: "Tristokosmatih, znaš ovde u laboratorijskim uvjetima, sve je idealno."
romeno
# 02.08.2012 ob 08:54
pardon mislil sem seveda Radovednosti in ne Priložnosti.
Senca
# 02.08.2012 ob 08:43
za one, katerim se zdi nepomembno...

ko do konca zj**** našo zemljico, se bodo morali tajkuni nekam preselit, ne???? :)
generusus
# 02.08.2012 ob 00:13
Mars je eden izmed najresnejših kandidatov, kjer bi lahko v približno 500 letih ustvarili pogoje za življenje. Takšno "ozelenitev Marsa" bi lahko dosegli s taljenjem ledu, ki se skriva pod površjem in s sproščanjem plinov iz rudnin, ki bi ustvarili atmosfero. Zelo realna se zdi ocena, da bo na Marsu čez približno 800-1000 let že kar precej prebivalcev.
veselo-na-delo
# 02.08.2012 ob 23:54
Kako so vsi pametni tu gori na forumu to se vidi na mojih minusih, pravi pametnjakoviči so tu gori tko da jim pamet kipi skozi ušesa.
Nevem kaj so nekateri mi faušni in tako pametni- (če ga kaj teži glede mojega kometarja mi prosim naj odpiše da vidim če ima prav),-nadaljevanje, kar sem pa prej napisal, če mene to ne briga me ne briga in še kaj drugo kar sem omenil tu gori. No potem pa naj bo po vaše pametnjakoviči vam pustim. Potem pa naj lebdijo tam po vesolju naravo pa naj pustijo da nam vsako leto več uniči, kot bi se pa nekdo pobrigal kaj je dejansko narobe z njo, ne da vsi blebetajo o nekih sončnih nevihtah in HAARPih in še in še v prazno pa nabijajo davke na to in ono, naj bo črno na belem.Še enkrat pa naj nabijajo vam CO2je vzroka pa ni od kod vse to kar imamo vsako leto.
Pa LP. Pozdrav!
Ena ženska
# 02.08.2012 ob 09:03
Fascinantna astronomija !!
bbs
# 02.08.2012 ob 09:02
v atmosfero ne moreš prežgati luknje

to lahko narediš samo v trdni snovi, v trdnem agregatnem stanju

v plinastem in tekočem stanju agregat takoj zapolni nastalo vrzel.

funkcionalna nepismenost novinarjev RTV SLO? JEP!
romeno
# 02.08.2012 ob 08:52
V infografiki piše. Touchdown at 0 mph. Kak te to zgleda. A ljudje pri NASI pričakujejo, da se bo Mars začel pomikati proti Priložnosti?
generusus
# 02.08.2012 ob 09:51
noprou 02.08.2012 ob 00:07
Nikec3 02.08.2012 ob 00:18

To kar trdita, iz znanstvenega vidika nikakor ne drži. Beseda "zrak" se za Mars uporablja zgolj v pogovornem jeziku. V vseh znanstvenih krogih govorijo o atmosferi na Marsu, ne pa o zraku na Marsu. Atmosfera Marsa sestoji iz 95 % ogljikovega dioksida, okoli 3 % dušika, 1.6 % argona in le sledov kisika in vode. Za primerjavo poglejta sestavo nižjih plasti atmosfere našega planeta, ki je povsem drugačna. Res pa je, da v pogovornem jeziki pravimo, da ko gremo višje, je zrak redkejši.
Yeah sure
# 02.08.2012 ob 09:26
Kaj pa bo v "zraku" držalo žerjav, iz katerega bo na nitkah viselo vozilo?
Ena ženska
# 02.08.2012 ob 09:05
gesan

bravo
ma_ri_bor
# 02.08.2012 ob 06:55
zrak imenujemo zmes plinov dušik, kisik in ogljikov dioksid (in nekaj malega drugih plinov, predvsem argona ter vodne pare) v določenem razmerju. Zato je zrak načeloma samo v Zemljinem ozračju. Ne vem če lahko recimo za Venerino atmosfero rečemo, da do sestavlja zrak. Marsova je po sestavi malo bliže Zemljini ampak ni enaka. Ker pa je ozračje slovenska beseda za atmosfero in ima koren v zraku bi bilo verjetno smiselno za ozračje Zemlje pistat Zrak z veliko začetnico, na drugih planetih pa zrak z malo ?

V prenosu bomo videli, kako bo vročina iz raketnih izpuhov stalila najlonske vrvice... ;)
manrose.
# 01.08.2012 ob 23:09
"Nekdanji ameriški predsednik G.W.Bush je že dejal, da bi morali v primeru, če projekt spodleti, odpreti silose jedrskih medcelinskih raket ter Marsu "pokazati", kaj pomeni izgubiti 2,5 milijarde vredno investicijo. Nekateri senatorji so takšno razmišljanje Busha označili kot spodobno, spet drugi kot nenavadno."
CoreySteel
# 02.08.2012 ob 00:15
Kaj mi to pomaga :PP
generusus
# 01.08.2012 ob 23:51
"..viselo v zraku.."
"...žerjav pa vozilo potegne nazaj v zrak."


Na Marsu seveda ni zraka, zato je bolje, da avtor članka napiše bolj pravilno formulacijo.
veselo-na-delo
# 02.08.2012 ob 00:23
Kako mi je to brezveze.
Kaj imam od tega? NIČ!
A se bo morda kdo preselil od njih tja?
Tja bi radi šli in notri dajali velike vsote denarja za tote raziskovanja a planeta zemlje pa nemorejo porihtati in rešiti da bi lahko nekako zmanšali tote naravne katastrofe in odkrili vzroke, saj jih je vedno več .
No ja saj smo že tako ali a tako vsako leto vedno v večjem d.
Niti naš planet je ne v celoti raziskan in že hlastajo za drugim.
x bingo.
paganinis
# 01.08.2012 ob 23:47
škoda dnarja in cajta
komsomolec
# 01.08.2012 ob 22:53
Zdaj že marsovcem težijo natovci. Bodo vesoljci še zemljo napadli in bomo vsi nastradali. :(
Kazalo