To ni uspelo ne ZDA, Rusiji, Evropski uniji (z Eso) ali Japonski. "Drznili smo si seči v neznano in dosegli smo skoraj nemogoče," je v raziskovalnem središču indijske organizacije za raziskovanje vesolja (ISRO) na jugu Indije dejal premier Narendra Modi. Uspeh misije na Mars še zdaleč ni samoumeven, saj je večina dozdajšnjih propadla.

Po prihodu je sonda posnela dve fotografiji, dostopni na desni strani novice.

Indijsko misijo, ki so jo izvedli skoraj izključno z domačim znanjem in opremo, zaznamuje tudi nizka cena. Ameriška sonda Maven, utirjena le dva dni prej, je stala 671 milijonov, indijska pa le 74 milijonov ameriških dolarjev (oziroma 4,5 milijarde rupij).

"Vsota, ki so jo naši znanstveniki porabili za to misijo, je nižja od proračunov za hollywoodske filme," je državljanom v nagovoru sporočil Modi. Stala je denimo manj kot film Gravitacija.

"Indiji skupaj z njenim impresivnim inženirskim dosežkom izrekamo dobrodošlico v družino držav, ki preučujemo rdeči planet," je po poročanju Space.com dejal Nasin prvi mož, Charles Bolden. Čestitke je izrekla tudi Evropska vesoljska agencija (Esa).

Manj in enostavneje
Kako so to dosegli? Kot poroča BBC, so sledili dvema načeloma: majhno in preprosto. Instrumenti tehtajo le 15 kilogramov, kar je izjemno malo v primerjavi s kompleksno opremo na Mavnu. Indija zato ne more izvajati zahtevnih in zapletenih meritev, so pa svoje instrumente dovolj premišljeno izbrali, da dopolnjujejo sonde drugih držav - in se načeloma znanstveno ne prekrivajo.

Mangaljan (v hindijščini 'marsovsko plovilo') je za 780 milijonov kilometrov dolgo potovanje potrebovala deset mesecev. Prihodnjega pol leta bo krožila po eliptični orbiti, ki se planetu najbolj približa pri 365 kilometrih, najbolj oddalji pa na 80.000 kilometrih.

1,3-tonska naprava je opremljena s petimi instrumenti. Med drugim bo iskala metan v atmosferi, plin, ki ga Curiosityju ni uspelo zaznati. S termalnim spektrometrom bo analizirala prisotnost rudnih bogastev, "običajna" kamera pa bo izdelovala marsovid.

Indija tako vodi v mali azijski vesoljski tekmi, v kateri sodelujejo še Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Iran in celo Združeni arabski emirati. Pred petimi leti je namreč poslala sondo na Luno, zdaj pa je prva azijska država z Marsom na seznamu dosežkov. Japonska je sicer že leta 1998 poskušala doseči Mars z Nozomijem, ki ga je na cedilu pustila elektronika. Rusijo pri tem štejemo samostojno, čeprav je del njenega ozemlja v Aziji.