Ultima Thule je 33-kilometrsko telo, ki je 6,6 milijarde kilometrov stran od nas, daleč za orbito zadnjega (znanega) planeta in globoko v Kuiperjevem pasu. Na novega leta dan jo je obletela Nasina sonda New Horizons. Podatki, zbrani pri najbolj oddaljenem obletu v zgodovini, pa nazaj kapljajo zelo počasi. Komaj zdaj, skoraj tri mesece po obletu, so prišle najostrejše fotografije tega skrivnostnega telesa.

Posnetki kamere LORRI so nastali šest minut in pol pred najbližjo točko obleta ob 6.33 na oddaljenosti 6.628 kilometrov. Posnela jih je kamera LORRI, ločljivost pa je znaša le 33 metrov na piko, kar je primerljivo z večjimi stavbami ali ulicami na Zemlji.

Barvno komponento, ki jo je zagotovil instrument Ralph, pa še čakajo.

Vodja misije Alan Stern je v izjavi izrazil olajšanje in veliko zadovoljstvo, da so bile sploh posnete. Povsem mogoče je bilo, da bi sonda, ki drvi s hitrostjo več kot 50.000 kilometrov na uro, kameri napačno centrirala, tudi zato, ker je tarča zelo majhna in tudi precej temnejša od Plutona. Namesto fotografij bi lahko nazaj prejeli le črne zaplate.

"Da smo jih lahko posneli, smo morali poznati točen položaj obeh, drobne Ultime in Novih obzorij, trenutek za trenutkom, ko sta se obleteli pri hitrosti 51.000 kilometrov na uro, in to v mraku Kuiperjevega pasu, več kot milijardo kilometrov za Plutonom. Izvedba opazovanj je bila veliko zahtevnejša od vsega, kar smo storili leta 2015 pri Plutonu," je povedal Stern.

Najnatančnejšo navigacijo katerega koli vesoljskega plovila doslej so dosegli s predhodno, dolgotrajno opazovalno kampanjo. V letih 2017 in 2018 so Ultimo Thule opazovali v t. i. okultacijah, ko je z našega zornega kota prečila določene zvezde na nebu, in to z različnih koncev Zemlje (Argentina, Senegal, Južna Afrika, Kolumbija). Pripomogla je tudi Esina misija Gaia.

A kot kaže, fotografij iz najbližje točke obleta, 3.500 kilometrov, ni.

Ne snežak, temveč palačinka
Na voljo so tudi fotografije z oddaljene strani, posnete, ko so obzorja oblet že opravila in so se oddaljevala. Ti posnetki vsebujejo nočno stran oziroma deloma osvetljene krajce.

Razkrili so, da Ultima Thule ni "veliki rdeči snežak", kot je kazalo sprva. Večja kepa (Ultima) je podobna gigantski palačinki, medtem ko je manjša (Thule) neke vrste obgrizen oreh.

"Na podlagi omejenega nabora prvih fotografij smo si skonstruirali neko podobo Ultime Thule, toda novi podatki so jo precej pregnetli. Bliže resnici smo, če rečemo, da je Ultima Thule kot palačinka. A za nas je še pomembnejše, da ti posnetki sprožajo valove po znanstveni skupnosti. Še nikoli nismo videli česa takšnega ‒ kako je lahko sploh nastalo?" je komentiral Stern.

Ultimo Thule smatrajo za najbolj prvinsko (primitivno) telo, kar jih je kdaj obiskala človeška sonda. Milijarde let je namreč zmrznjen v času, saj pri temperaturi pod - 200 stopinj Celzija poteka le malo kemijskih reakcij in bi moral biti skoraj tak, kot je bil pred štirimi milijardami let.

Nova obzorja so od obleta do danes premerila dodatnih 400 milijonov kilometrov. Stern upa, da bo sonda v svoji življenjski dobi zmogla še vsaj en oblet.

Aktualna Frekvenca X na temo Ultime Thule: