Vaša ocena: 
Ocena 4,9 od 124 glasov
Ocenite to novico!
| Od države dobimo precej denarja, a le za določene projekte, ki pa ne omogočajo bolj špekulativne smeri. In tu pridemo do vloge zasebnih donatorjev. | ||
| O vlogi države in financiranja | ||
| Če se zavedaš, da si najboljši v nekem okolju, te to ne stimulira v neko trdo delo, to je čisto naravna človeška reakcija. Nič ni narobe s študijem pri nas. Govorim samo o dveh okoljih. | ||
| ZDA proti Sloveniji | ||
Uroš Seljak, najbolj citirani slovenski znanstvenik, ki ga NASA financira že dobro desetletje, bo od nobelovca Georgea Smootha prevzel vodenje Centra za kozmološko fiziko v Berkeleyju.
Dr. Uroš Seljak je astrofizik in kozmolog iz Nove Gorice, ki je po diplomskem in magistrskem študiju fizike v Ljubljani znanstveno pot nadaljeval v ZDA. Zadnja leta deluje na Univerzi Kalifornija v Berkeleyju in na Univerzi v Zürichu.
Je največkrat citiran slovenski znanstvenik – kolegi po vsem svetu so njegove strokovne ugotovitve uporabili 12.300-krat. Njegova vila in BMW v Kaliforniji sta dokaz, da je mogoče tudi od znanosti dobro živeti. Je živa reklama za študij naravoslovnih znanosti.
____________________________________________
Prevzemate položaj predstojnika Centra za kozmološko fiziko Univerze Kalifornija v Berkeleyju. Kaj ta dosežek pomeni za vas? Katere bodo vaše prioritete?
To je zame nov izziv in tudi odgovornost, saj smo pred kratkim prejeli večjo donacijo zasebnega donatorja iz San Francisca, ki nam je podaril sedem milijonov dolarjev. Donator pričakuje, da s tem denarjem naredimo nekaj smiselnega. Imamo precej idej: želimo povečati raziskovalne skupine z mladimi raziskovalci; druga smer je povečanje števila obiskov znanstvenikov iz drugih vodilnih skupin, zdaj lahko povabimo bolj znane ljudi, jim ponudimo boljšo plačo, da bodo lahko ostali dlje časa pri nas …
Tretja smer je, da bomo poskusili izboljšati vidnost Centra v širšem, bolj poljudnoznanstvenem krogu, in sicer na več načinov – povabili bi gostujoče profesorje iz drugih panog, recimo iz filozofije ali statistike, ki bi se pogovarjali z našimi raziskovalci. Mogoče bo vse skupaj imelo globlji pomen in preseglo meje našega raziskovalnega programa.
Ali potem donatorji določajo smer vaših raziskav?
Donatorji določajo teme, hočejo podpirati tisto, česar državne agencije ne podpirajo. Naloga nas znanstvenikov je, da pokažemo potrebe, ki jih ne moremo pokriti iz državnih virov. Moramo pokazati, kaj potrebujemo in kaj bi bilo koristno. Od države dobimo precej denarja, a le za določene projekte, ki pa ne omogočajo bolj špekulativne smeri. In tu pridemo do vloge zasebnih donatorjev.
So zanje predvidene davčne olajšave?
Vsekakor, vsaka donacija je neobdavčena, to je osnovni razlog, zakaj je donatorstvo v ZDA tako razširjeno: ker je davčno privlačno.
Kaj vas je pripeljalo v ZDA?
Študiral sem fiziko, diplomski in magistrski študij v Ljubljani, potem sem se odločil za študij v tujini, ker pri nas študija kozmologije ni bilo. Sprejet sem bil na Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), po podoktorskem študiju na Harvardu (Harvard-Smithsonovo središče za astrofiziko) sem sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton, od koder sem prišel v Berkeley.
Zakaj ravno kozmologija?
Zdelo se mi je, da ima največ možnosti za uspeh, da se to področje odpira in da so se sposobnosti, ki jih imam, dobro združile s področjem.
Katere?
Nisem hotel biti čisti teoretik, nisem hotel biti čisti, recimo temu »eksperimentalec«. Hotel sem biti teoretik, ki veliko uporablja podatke, ki se pojavljajo ob nekaterih meritvah. Druga stvar pa je to, da so kozmološka vprašanja, o katerih se vsi sprašujemo, zanimiva - zakaj je svet tako narejen, kakšno je vesolje, kakšna je njegova prihodnost …
Ste si ta vprašanja zastavljali že kot otrok?
Vsak bo to rekel, ampak to niti ni toliko pomembno. Pomembneje je, ali se ti zdi, da lahko prispevaš k odgovorom. To je bila prelomnica - da sem začutil nišo v smislu, da ni bila toliko razvita kot danes; zdelo se mi je tudi, da se moje sposobnosti dobro vklapljajo, in sem vskočil v to področje.
Kakšne razlike ste opazili v študiju v ZDA v primerjavi s Slovenijo?
Razlika je v tem, da je okolje v ZDA bolj stimulativno, ker je bilo preprosto veliko študentov, ki smo imeli podobne interese, ki smo bili bolj motivirani, imeli smo sposobnosti. Okolje je bolj stimulativno in te bolj povleče, da se v njem zavedaš, da potem najbrž dlje prideš. Če se zavedaš, da si najboljši v nekem okolju, te to ne stimulira v neko trdo delo, to je čisto naravna človeška reakcija. Nič ni narobe s študijem pri nas. Govorim samo o dveh okoljih.
So vas poskušali v Sloveniji porezati, da ne bi preveč štrleli?
V Sloveniji so me na fakulteti vedno podpirali, vedno so podpirali kakovost in jo še vedno.
Kako ste se znašli na plačilnem seznamu NASE?
NASA me financira od leta 1999, in sicer gre za redne naloge. Tako NASA kot evropska satelitska agencija, ki imata satelite na področju kozmologije, vlagata ogromno denarja v to. Prispevek nas znanstvenikov je, da računamo, kaj se bo dalo vse izmeriti, kako bomo določili parametre, izdelali modele, zalotili te dogodke, kakšna je atomska masa, kako se je izoblikovalo vesolje - vse, kar bo izhajalo iz satelitskih podatkov.
Zakaj se v Sloveniji sorazmerno malo mladih odloča za študij naravoslovja? Ogromno je družboslovcev, ki po študiju ne dobijo služb.
Temu problemu se tudi jaz čudim. Res je, da družboslovci ne morejo dobiti službe, tudi po naravoslovnem študiju se lahko pozneje ukvarjaš z aplikativnimi znanostmi ali računalništvom. Delo je zanimivo, izzivalno, vsak dan so nove stvari, vsekakor ni dolgčas. V bistvu ne vem.
Je krivda pri profesorjih v srednjih šolah, ki ne znajo približati zapletenih znanosti na zanimiv način ali kaj tretjega?
To ni samo slovenski problem, v Berkeleyju vidim podoben položaj, trikrat več dodiplomcev je na filozofiji kot na fiziki. Za tiste, ki končajo filozofijo, ni čisto jasno, kam lahko gredo naprej. To je splošen problem, raje ne bi špekuliral naprej.
Mogoče pa je kriva podoba »norega« znanstvenika, ki živi brez denarja; toda vi ste nasproten primer.
Plače na vrhunskih univerzah so precej konkurenčne, ne vem, kako je s tem pri nas. Ideja, da znanstveniki niso dobro plačani, ne drži, so precej dobro plačani … To ni razlog, da se mladi ne bi odločali za naravoslovni študij. Ne vem, kako je v Sloveniji, toda v zahodnem svetu to ni dejavnik. No, do neke mere sta izjemi Italija in Francija.
Kot predstojnik Centra za kozmologijo boste nasledili nobelovca Georgea Smootha, tudi vaš finančni direktor je Nobelov nagrajenec za fiziko Saul Peerchutter. Kako je delati z nobelovci?
S Saulom sva na redni liniji, pogovarjava se predvsem o tem, kako porabiti denar, ki smo ga dobili, kaj reči donatorjem. Ogromno komuniciram z nobelovci. Vsi ti ljudje so zelo prijazni, nobenega problema (smeh).
Ali ste Slovenec, ki je najbližje Nobelovi nagradi?
Niti ne, ker sem bolj teoretik. Običajno gredo Nobelove nagrade za eksperimentalno odkritje. Četudi teoretiki kaj napovemo, potem »eksperimentalci« to izmerijo, bo vseeno nagrada šla »eksperimentalcu« in jaz mislim, da je to čisto pravilno. Fizika in splošna znanost slonita na opazovanju in merjenju. Brez merjenja ne bi prišli nikamor. Mi imamo zadoščenje, da uživamo ob tem, da delamo nove napovedi. Sem popolnoma zadovoljen, če Nobelovo nagrado dobi tisti, ki izmeri.
Vi ste skromni.
(smeh) Oni imajo dejansko težje delo. Recimo, da mi nekaj napovemo, potem »eksperimentalci« dajo deset let svojega življenja v to, da nekaj izmerijo. Mi lahko napovemo deset bedarij, mogoče bo vsakemu desetemu uspelo kaj izmeriti … Delati teorije je zabavno, a to izmeriti je bistveno težje in bolj zahtevno, zahteva dosti več dela.
Tudi vi niste vedeževalec.
(smeh) Nisem, saj ravno zaradi tega morajo eksperimentalci vse izmeriti in zato je v redu, da tudi oni poberejo slavo.
Saša Banjanac Lubej; foto: Tomi Ilijaš
Čestitke Urošu Seljaku za dosežke, pa čeprav v ZDA!
Vi ne poznate UDBE, kajti nekateri pripadniki so se po 1990 preoblikovali v UDBOMAFIJCE. Take imamo na levi, desni in tudi med vodilnimi katoliki. Vse še vedno funkcionira, delujejo drug proti drugemu, ker si želijo čimvečje "delovno področje". Toda ko je ena mafija v stiski, si medseboj pomagajo. Nekoč mi je Milan Zver (predsedniški kandidat) rekel, ko je kazalo, da bodo Janšo le ujeli v trgovini z orožjem (smrtjo) naslednje: "Nič se ne boj, saj mi pa njih držimo". To je bilo kmalu po vrnitvi v Slovenijo. Tako sem spoznaval realnost.
Pa še to: Ker sem večkrat imenoval Miho Brejca, da je bil šef varnostne službe v Mačkov i brigadi, me je tožil. Dobil je tožbo, ker sem bil obkrožen od "udbovskih" agentov DESNICE. Od odvetnika, preko tožilstva in sodišča so vsi sodelovali v zaščiti dobrega imena Brejca. Kdo je ščitil Brejca, levica ali desnica. Zvedel sem, da je bil Brejc MAJOR po činu. Dokazal sem z grafološko ekspertizo, da je bilo sodišču preloženo potrdilo, da Brejc ni nikoli sodeloval z udbo! S pritožbo sem hotel isti naprej do evropskega sodišča, pa je odvetnik "pomotoma" napravil napako, ki jde ne bi smel niti začetnik. Obdan sem popolnoma od ljudi, ki jih sumim, da delajo za Janšo.
TAKO JE STANJE V "DEMOKRATIČNI" SLOVENIJI. Če sed borim proti temu, me žalite, ko me imenujete, da "v svojih pismihbralcdev v Delu in Dnevniku stalno sejem neko histerijo in udriha vsepovprek ... po desnici". V Sloveniji ni ne levice niti desnice, ki bi bila organizirana v kaki stranki. Vse je laž, nepoštenje in zavajanje ljudstva.
Če želite več informacij o tem, kaj je res demokracija (užival sem jo 30 let v Švici), vas vabim na pogovor. To resnično ponujam, tudi če se pod vašim dopisom skriva kak Janšev agotator.
Dr. Ludvik Čanžek, Ljubljana
Ali ste vi tisti Ludvik Čanžek, ki v svojih pismih bralcev v Delu in Dnevniku stalno seje neko histerijo in udriha vsepovprek (predvsem) po desnici? :):):)
Iz nekaterih krogov poznam vašo zgodbo. Zanimivo, meni je fascinantno, da nekdo, ki ga je UDBA v prejšnjem sistemu preganjala in prisilila v umik iz države, na koncu podporo polaga v ta isti politični tabor, ki je ideološki naslednik, režima, ki je to isto osebo izgnal. Mislim, da tukaj gre očitno za Vaše osebne zamere do g. Janše. To ni noben problem. Meni g. Janša s svojim delovanjem nikoli ni bil blizu in nisem njegov volilec. Toda, ali ne bi bilo bolje, da bi vaše zamere z g. Janšo ali rešila na štiri oči ali jih pa rešila na sodišču? Lahko vložite tožbo, sodišče odloči, sodbo po potrebi pokomentirata oba še pred mediji in zadeva je rešena. Na tak način kot a to počnete zdaj, pa izpadete neresni, klevetaški in navsezadnje delate uslugo ravno tistim, ki so vas pred desetletji onemogočili in zatirali.
Izboljšanje bo šele takrat, ko ne bo več populacija pod tako močnim agitpropom mafij (leve, desne in katoliške). Te delajo vsaka po svojem, vse pa držijo skupaj, ko gre za njihove interese. Vse gre na škodo nacije. Se čudimo, zakaj smo na dnu življenskega štandarda? In glej, vseeno nam vlada voditelj, ki je škandalozno trgoval z orožjem, .... in danes stoji pred sodiščem, kjer je ovaden zaradi velike korupcije. Podpirajo ga tudi verniki (NSi), Ljudska stranka in janševi trojanski konji pod Virantovim vodstvom.
Napisal: dr. Ludvik Čanžek, Ljubljana
Sem te že pogrešal. Kje si se pa skrival tako dolgo?
Da se razumemo, seveda obstajajo izjeme. Nisem rekel, da morajo vedet oz. da jim to znanje, zakaj led plava, pride prav. Rekel sem, da se večini družboslovcem teh fundamentalnih stvari, ki naredijo naš svet takšen kakršen je, ki sploh dajejo podlago obstoju in temu, da lahko oni klobasajo svoje bedarije, sploh ne moreš razložiti. A ko ti pa oni začnejo nabijat svoje na pamet napiflane paragrafe in podatke pa jih morš poslušat - povrh vsega pa kao vejo vse in so oh in sploh...
V resnici jih ima večina zelo zaprt um za kakršno koli dojemanje novih stvari, saj so prepričani, da že vejo vse. Pri naravoslovcih, razen občasno kakšnemu fiziku (brez zamere;-)), tega NI. So dojemljivi za vse veje tako naravoslovja kot tudi družboslovja in ponavadi razpolagajo tudi z znanjem obojega. Kaj pa družboslovci...? Hmmmmmmmmmmmmmm...
Sem že od nekaj družboslovcev, oh teh pametnih in uporabnih družboslovcev, slišal vprašanja v smislu: ''Kaka je sploh razlika med čebelo in oso? Meni je to vse isto!'', ''Zakaj sploh ljudje v avstraliji ne padejo dol?'' in podobne cvetke...
Tak kot je tale znanstvenik je premalo pokvarjen in skorumpiran, ter preveč kulturen, da bi lahko stopil v svet politike in podjetništva in bi ga bila velika škoda.
To so ljudje na pravem mestu in ne tisti, ki so pri nas stalno v javnosti in rumenem tisku in so tretirani kot ne vem kakšni veljaki, od kvazi filmskih igralcev, do politikov...
Občudujem znanstvenike, saj gre v večini primerov za skromne in kulturne ljudi in obojega v Sloveniji med "običajnimi" ljudmi, še posebej v podjetniškem svetu bahaštva in sovraštva, močno močno primanjkuje.
O politikih in tajkunih, ki samo smetijo Slovenijo se vsak dan na dolgo in široko piše, o pozitivnih stvareh pa vztrajno molči.
V Sloveniji je tudi ogromno pozitivnega a kaj ko to za rumene medije in slovensjko populacijo ni zanimivo branje.
Predlagam omejitev prostora za tiste, ki smetijo Slovenijo na vsakodnevne novice brez naslovnic, za pozitivce pa povečati prostor na 90%.
Od kje pa tebi podatek, kdo ima v slo višje plače? Mogoče imajo v državni upravi res višje plače, samo tam trga dela praktično ni.
Ugled v svetu znanosti je določen z citiranostjo, kje je Žižek?
pa žižek je z družboslovjem veliko bolj znana slovenec v tujini kot tale, če smo že tako konjušarsko razpoloženi
Ja, samo trg tudi pove koliko in koga potrebuje. Težava nastane, ko država začne umetno spreminjati koga in za koliko se potrebuje. Takrat navadno na vrh vedno priplavajo osebki, ki so daleč od kakšne odličnosti na svojem področju.
V družboslovju je relativno enostavno "megliti" in konstantno govoriti neumnosti. V naravoslovju in tehniki je pa to precej težje,..
Veste, fantje, malo bolje razmislite, preden se s takimi komentarji brukate. Vsi poklici so potrebni, in tudi vsa znanja, tako naravoslovna kot družboslovna. Bi tale mladenič iz članka en drek šel študirat v ZDA, če ga ne bi nekdo prej naučil angleščine (beri: profesor angl. aka družboslovec), da je lahko preštudiral vso znanstveno literaturo. Bi en drek šlosar imel svoj sp, če mu ne bi nekdo vodil računovodstva (beri: ekonomist aka družboslovec), in bi ti en drek zdaj pisal komentarje, če te ne bi nekdo naučil pisati (beri: učitelj, pedagog aka družboslovec).
FDVjevec na rabi vedeti, zakaj led plava, prav tako tega ne rabi vedeti niti šlosar niti odvetnik niti zdravnik. Pa ugibam, da tudi ti tega znanje ne moreš kaj prida vnovčiti.
Bistvo mojega komentarja: ljudje morajo izbirati tiste poklice, ki najbolj ustrezajo njihovim talentom in interesom. Trg pa obstaja zato, da si znanja, storitve in proizvode izmenjujemo med seboj. Vsak ima nekaj, kar drugi rabi, in obratno.
Zadnjič gledal na Zavodu, v celi sloveniji rabijo cca 15 inženirjev strojništva in elektro stroke ha ha Mislim da bo pri naš še zelo zanimivo!
"Tanya Joan Plibersek, is an Australian politician with the Australian Labor Party, and Federal Minister for Health and is the first Slovene Australian to reach the position of a minister in the Australian government."
http://en.wikipedia.org/wiki/Tanya_Plibe
rsek
Ob tem komentarju sem se spomnil "slosarja", ki je zelo dalec prilezel...
LOL
Nic, zero, nada...
Cestitke Urosu Seljaku, dobro je uspel...
.
Hej, kaj pa znanost?
To, da sem te nasmejal, je bila posledica tega, da me nisi razumel. Besedni sklop "Operativno zagotavljanje delovanja družbe" se je nanašal na to, da družboslovci zvečine skrbijo le še za to (znotraj dejavnosti, za katere so usposobljeni), ni pa izvirnih zamisli, ki bi predrugačile družbeni ustroj.
Meni več pomeni šlosar, ki ve kako deluje ključavnica in mi z njo zavaruje hiše, kot pa nek zagaman FDVjevc, ki mu še razložit ne morš, zakaj led plava.
Morali bi ustvari takšno okolje, da se bo gospod čez 10 let vrnil v Slovenijo in prenesel znanje na mlajše generacije, to je pomembno.
V zadnjih desetletjih, se je pojavila čudna znanstvena panoga, ki se ji reče biomimetika oziroma mehansko oponašanje naravnih lastnosti živih bitij, na nanoravni. Bolj učinkovitih mašin kot so živa bitja namreč ne poznamo, lahko pričakujemo, da bodo stroji prihodnosti vse bolj podobni živalim in rastlinam. Vprašanje je, kako se bo temu filozofskemu trendu prilagodila naša zavest, ta končno ni omejena z laboratoriji in orodji za raziskovanje, glava je poceni in žre malo energije, vsaj pri večini.
Človeški pogled je vedno usmerjen v središče dogajanja, radbi spoznal skrito srž stvari,ampak središče galaksije je črna luknja, ki je še najbolj znana po tem, da se je ne da videti. Je bistvo torej očem skrtio, ne glede kakšne naprave uporabljamo? To ni čisto res, tudi črna luknja seva določeno obliko svetlobe, posebno vrsto radiacije, ki v njeni okolici inducira masne delce, iz morja virtualnih delcev, v katere je potopljena. Če bi torej izdelali posebne leče oziroma senzorje, bi potem lahko dobesedno videli bistvo galaksije? Ampak to bistvo je virtualno, ne obstaja, je zgolj verjetnost, da se nekaj pa le dogaja. Mogoče je to garažna znanost moderne dobe, v katero bomo projecirali svoje predstave, mašine jih bodo pa merile in tkale našo matrico spoznanja. Zato bodimo drzni in neustrašni, pomislimo na vse tisto, na kar človeška misel še ni pomislila!
So ljudje, žal malo takšnih, da si lahko kot Slovenec ponosen, nanje.
Sam sem ponosen na vse Slovence in tudi na Seljaka........
Še enkrat. Fizike je danes pol manj kot pred dvema desetletjema. Kako misliš, da ni potrebe po celotnem računanju? Kaj pa to pomeni? Delno računanje? Poskus se itak naredi. Imaš celo 15 ur rezerviranih samo za eksperimentalne vaje. A ti sploh veš, KAJ fizika je?
ne vem kako je bilo to z vami, ampak mene je fizika začela zanimati šele, ko sem odkril astronomijo (ker tarat sem si sploh prvič rekel, "moral bi se bolj zanimati za fiziko"). in to ni bilo v srednji šoli, ampak že pri koncu mojega faksa :) zakaj recimo ni niti en profesor (tudi na faksu ne) predstavil fiziko, kot nekaj uporabnega in zanimivega, je problem.
Zanimivo. In kako se ti je zdela astronomija "uporabna"? (Sam sicer vem, kako je astronomija uporabna v družbenem smislu. Kar se pa fizike tiče pa itak ni dvoma.)
Kakšen geek se gre med počitnicami učit fiziko za eno leto naprej? Pol nam pa taki asocialci predavajo fiziko na šolah...
He he... Kdo pa je rekel, da se je sam učil?
pa dobro človek, gre za univerzo, ne 1. razred osnovno šole in ure lepopisja (čeprav se srnijam, da ga mogoče malce manjka v osnovošolskem programu).
Ekonomisti bi lahko posnemali fizike in začeli svet opisovati dinamično in ne statično z modeli, ki so osnovani na matematičnih kontradikcijah .
Bravo!
ne vem kako je bilo to z vami, ampak mene je fizika začela zanimati šele, ko sem odkril astronomijo (ker tarat sem si sploh prvič rekel, "moral bi se bolj zanimati za fiziko"). in to ni bilo v srednji šoli, ampak že pri koncu mojega faksa :) zakaj recimo ni niti en profesor (tudi na faksu ne) predstavil fiziko, kot nekaj uporabnega in zanimivega, je problem.
in sošolcem na srednji šoli je vse zapravljanje časa.. meni je tudi bilo. ni me zanimala ne filozofija ne psihologija (bolje rečeno ne toliko psihologija) ne književnost ne knjige.. kaj šele neka "druga" matematika. stvari se pač spreminjajo s časom. ne moreš od 15 letnika pričakovati, da ga bo sploh kaj od tega zanimalo (če ga, okej, ampak taki so v manjšini).
Si v hudi zmoti. Kako pa boš predstavil fiziko na manj gnusen način, če je jezik, ki ga narava govori, matematičen?
Mi se soočamo z nasprotnim problemom: da fizike sploh ne moremo adekvatno razlagati, ker dijaki ne znajo matematike. Matematika sploh ne bi smela biti v ospredju pri fiziki, to bi morali že znati. In matematike ne znajo, kljub temu da je imajo štiri ure na teden v primerjavo z dvema urama fizike! In to spet ni krivda učiteljev matematike. Ampak učnega načrta. Samo poglej si, kakšen je bil učni načrt za matematiko pred 25 leti in kakšen je danes. Pol reči manjka. Gnusoba?
Ker imam izkušnje, ti lahko povem, da gimnazijci dojemajo bolj ali manj vse kot "samo sebi namen".
Vsaj zase lahko rečem, da sem šel fiziko študirat iz ljubezni. Res pa je, da sem imel srečo s profesorjem. Ker sem fiziko med počitnicami naštudiral za eno leto naprej, sem se osredotočal na čisto druge reči med rednim poukom. Potem pa vidiš situacijo s ptičje perspektive. Koliko časa profesor zapravi za razlago trivialne matematike in osnovnošolskih konceptov! Ti pa medtem čakaš. Ampak pazi! Tvoji sošolci sploh nimajo interesa za njegovo razlago, zapravljanje časa jim je zabava, saj je vendarle tisto, kar v potu svojega obraza razlaga, GNUSOBA. Čemu potem on zapravlja čas z njimi? No, jaz bi rekel, da zato ker obstaja upanje, da se vmes še kdo zbudi. V končni fazi pri 15 letih še ne veš dobro, kje se te glava drži, a ni tako?
Zakaj omenjaš samo tiste, ki tebi pašejo. Recimo Ivo Boscarol je naredil točno to, kar ti govoriš. On je ekonomist! Pa ni edini
Sicer pa, ti očitno ne ločiš med podjetniki in managerji. Tebi je to vse isto. Tega ne bi počel, če bi dejansko imel izobrazbo s tega področja, ker v Samuelsonu boš te stvari težko prebral. Si pač eden tistih, ki je prepričan, da so ekonomske in poslovne vede, kar se BTW v Sloveniji napačno enači, stvar nekega šnelkurza, istočasno pa si živ primer tega, kam takšni šnelkurzi pripeljejo. Žal nisi edini, zato pa je stanje v SLO takšno kot je.
Ameriki so sinergični ljudje, tukaj pri nas pa zavlada (žal mnogokrat) velika nevoščljivost in ko v nečem hočeš uspeti-se išče "dlako v jajcu" - zato Slovenci NE dosegajo uspehe v svoji državi torej popravni izpiti se morajo dogajati z akuratno Zakonodajo in tudi tistemu ki se reče, da napisano obvelja tudi konstruktivno a od tega je naša država še daleč.......zelo daleč ....žal pa
upajmo na boljše čase, saj upanje ta zadnje umre - kajne in Lp
1. Gre torej za osebno užaljenost, kako naj si to sicer drugače razlagam?
2. Kar se tiče samuelsona, fina stvar za splošno razgledanost, seznanitev s terminologijo...... za kaj drugega ne, če te zanima praksa, ne pa teoretiziranje z raznimi modeli splošnega ravnotežja in podobno.
3. Kar se tiče teh strokovnjakov. Jaz ne trdim, da tudi specialist ne more bit dober manager, ampak ne more bit pa to pravilo. Sploh pa ne v Sloveniji, kjer se zatika že pri povsem enostavnih stvareh kot je branje računovodskih izkazov. Začudil bi se, ko bi videl, da imajo celo predsedniki uprav znanih slovenskih podjetij težave in da včasih na kakšni seji nadzornega sveta zaradi tega nastanejo prav mučne situacije. Če nekdo ne zna brati niti računovodskih izkazov, kako naj mu jaz verjamem, da je kompetenten za vodenje firme?
Ne povzdigujem jaz EF, ampak po akademski kriterijih je to zagotovo najboljša šola v državi. Kako se njeni kadri obnesejo v praksi, je pa zelo relativno. Vsak HRM bo zaposloval ljudi iz tistega faksa, katerega diploma naj bi po njihovo signalizirala posameznikovo kvaliteto. To je osnova ekonomike zaposlovanja in HRM.
Kar je problem EF je, da je šola prevelika, da dela na ekonomiji obsega, da vpisuje preveč, kar je hkrati tudi problem države, ker enostavno v našem šolstvu še vendno velja centralnoplanski mehanizem kjer organ (ministrstvo) delegira število vpisnih mest, namesto da bi prepustili stvar trgu, tako bi slabe šole in šole ki šolajo suficitarne poklice propadle ali se zelo zmanjšale, kvalitetne šole in deficitrani poklici pa bi dobili več denarja.
Pozitivna stran velikosti EF je ta, da ti daje ogromno svobode in možnosti. Torej nihče te v nič ne sili, kdor hoče, lahko dela po liniji najmanjšega odpora do diplome, tisti sicer niso bog zna kaj kot ž sam ugotavljaš a še veno amerika za večino diplomantov drugih šol, na drugi strani pa omogoča tistim, ki želijo nekaj več, veliko izbire. In meni je bilo to zelo všeč. Tisti, ki želijo več, dobijo več.
1. Izjava če imaš kilometrino iz storke kaže na to, da ti pojma nimaš, kaj je naloga top managementa. Naloga top managementa ni, da se spozna na stroko, naloga top managementa je, kot bi rekel legendarni profesor iz EF Rudi Rozman, da dela denar. Za managerja mora bit podjetje tovarna denarja, izdelke pa delajo specialisti, če je to železarna, so to metalurgi, če je IT firma, so programerji. Delo managementa se med IT in železarno zelo malo razlikuje, razlikuje se stroka, ampak to ni stvar managementa.
Poleg tega, če bi to držalo, da je lahko manager samo tisti, ki ima kilometrino iz stroke, potem mi managerjev sploh ne rabimo, ker bodo itak vse naredili ljudje iz stroke. Želiš potem reči, da je managerska stroka nepotrebna? Z drugimi besedami da so na Harvard Business School sami šarlatani, ki afne guncajo? Mislim, da ne, zato ta tvoja izjava o tem, kako so lahko managerji samo ljudje iz stroke nikakor ne zdrži, razen če želiš povedat, da so na največjih univerzah sveta sami bedaki! Mimogrede, tudi to sem že slišal, nek junaki iz Pediatrične klinike je suvereno izjavil, da Princeton ni referenca za Ljubljano, zato pri nas že ne bomo uvajali njihovih dobrih praks. Ko sem to slišal, nisem vedel ali bi se jokal ali smejal.
2. Kar se tiče zdravstva, zdravniki že 20 let furajo zdravstvo, skoraj vsi ministri so bili zdravniki, ZZZS furajo zdravniki, odbor za zdravstvo v DZ furajo zdravniki, zbornico furajo zdravniki.....kompletno zdravstveno politiko vodijo zdravniki, pa vidiš kam smo prišli v 20 letih. Imam pa kolege po raznih svetih zavodov in ti lahko povem, da ti isti zdravniki, ki sicer niso neumni ljudje, nasprotno, serjejo takšne klamfe, da včasih ne veš, eni se smejijo, eni se začudeno spogledujejo.....Farsa. Ampak to ni nič čudnega, tudi če bi jaz šel na Tavčarjeve dneve v Portorož bi tam lahko govoril samo neumnosti, ker o interni pojma nimam, samo razlika med mano in njimi je v tem, da se jaz zavedam, da sem v medicini nula, oni pa živijo v veri, da o ekonomiji nekaj vedo.
šlo je za to, ker so te socialni delavci usmerjali in na poklicne so usmerjali le tiste z zadostnim uspehom. kaj pa ve človek pri 14ih letih. razen če ima doma firmo ali kaj podobnega, da ga tisto usmerja
tujina je opcija ampak jaz imam rad slovenijo in prebivalce, nimam pa rad sistema.
nekaj kar sem želel povedati, da vlečenje statusa ni vedno slabo, če ob tem iščeš kaj te dejansko res veseli in s tem iščeš samega sebe. a za to je sistem nehvaležen
Stokrat sem dejal, da Slovenci niso sposobni učinkovite notranje organizacije. Obstoječa je pa potuha ležernosti in nesposobnosti. Rabimo tujo pomoč.
Bog i batina za koga? Za ljudi, ki storko spremljajo prek medijev. On ni bog i batina, on je medijska zvezda, ker mu mediji dajejo pozornost. Ampak to je problem medijev ne faksa, njega ne tišči faks na TV, njega novinarji tja vabijo in ga ljudem servirajo kot kredibilnega sogovornika. Zakaj to počno, ne vem in to tudi ni problem storke.
Pa še to, Tajnikar ima v praksi katastrofalne rezultate, ker je tipični teoretik, ampak obstajajo pa "spoštovani" proferosji, ki so si v akademskem smislu privoščili veliko večje felerje kot Tajnikar, pa niso tako na udaru, ker niso bili nikoli v praksi, v njihove akademske članke, ki so katastrofa, pa se navadni državljani, javnost in novinarji ne spuščajo. Pa to ni zagovor Tajnikarju, ampak moramo bit pošteni in objektivni do vseh! To da se Tajnikar ni obnesel v AA vidijo vsi, to kaj pa nekateri pisarijo pod "resne" študije, pa ne gre nihče brat, čeprav kasirajo državni denar za te neumnosti.
točno tako je... sama sem si mislila, da je npr. študij fizike mala šala glede na to kako lahko je bilo vse skupaj v SŠ... noh ja.. malo sem se uštela, a vseeno vse redno opravila (predvsem z željo in motivacijo).. dejstvo pa je, da sem tekom študija ugotovila, da bi nas morali v srednji šoli veliko več naučiti pri fiziki, sama sem imela iz matematike zelo dobro podlago, iz fizike pa blazno slabo... tisti, ki pa hodijo na olimpijade, pa morajo dati skozi praktično ''tečaj'', v katerem jih naučijo ''prave'' fizike, ker če bi šli tisti ''izbranci'' na olimpijade (fizike, kemije.....) brez teh priprav, ne bi nikamor prilezli, ker so olimpijade na zelo visokem nivoju...
sicer pa svaka čast gospodu Seljaku :) :)
(je pa takih zgodb o Slovencih v tujini še veliko... :) )
Ostane ti še tujina in vsaj 1,000,000% več možnosti za zaposlitev.
Zakaj se oziraš na to, kaj bodo drugi rekli? Sploh pa SLO ni merilo. In zakaj bi si dopustil vzet veselje do nečesa zaradi mnenja drugih. Jaz spoštujem poštene, delavne in uspešne ljudi, ne glede na formalno izobrazbo. Lahko je nekdo "samo" kuhar, pa ima restavracijo z Michelinovo zvezdico in goste iz cele Evrope. Zame je Gospod in ga spoštujem bolj kot nekega nesposobneža z vrhunsko izbobrazbo!
Bi prej rekel, da velja tudi za Ljubljano, kar si napisal pod točko 1. Takega fušarja kot je Tajnikar (gl. članek v Financah) zlepa ne najdeš v profesorskih vrstah v Sloveniji, v Lj pa je bog i batina.
To da je ekonomska stroka pri nas degradirana kot je, je več razlogov.
1. Te raznorazne lokalne šole, ki podeljujejo naziv ekonomista, za nič znanja. To bi morala država vse zapret, ker razen EF Ljubljana in še par posameznih profesorjev izven, ostalo ni na resnem akademskem nivoju.
2. Raznorazni šarlatani, ki so diplomirali, magistrirali in doktorirali iz marksizma in modrujejo po tv, pa jih je čas povozil že 20 let nazaj, so sramota stroki.
3. Celotna stroka, ki je dopustila, da se ekonomija degradira na raven gostilniške debate, kjer pravniki, zdravniki, politiki, sindikalisti......pametujejo o stvareh, ki jim niti slučajno niso dorasli.
Meni, niti komu drugemu, na kraj pameti ne pade, da bi zdravnika podučeval, kako se zdravi angina pektoris. Medtem, ko se zdi zdravnikom povsem normalno, da mene podučujejo o managementu in ekonomiki zdravstva, ker oni to pač vedo. Oni so pri nas bogovi. Pa niso samo zdravniki taki, ampak najbolj izstopajo v tovrstnem početju.
prav ti bančniki in borzniki so nas zapeljali na pot, na kateri bo čez tri leta tudi od Seljaka ostal le še navaden seljak. Žal!
po srednji ekonomski šoli sem šel pavzirat in bil neo leto malar. sm se hotu zaposlit pa je majster reku kaj če bi si zrihtu še za eno leto status. sm to naredu ampak potem sm šu na faks in to gradbenga. sedaj sem absolvent ampak se ne vidm v gradbeništvu. snov zanimiva interesa pa zaradi vsega kar se dogaja ni.
kje sem zdaj? prek študenta delam kot kuhar in to delo me veseli. a kaj sedaj. absolventa bom podalšu zato, ker se drugače kot prek študenta ali zaposlitev ne da delat. dela ne morm opravljati na pogodbo kar je žalostno, ker zaposliti pa marsikdo ne želi. in se ne čudim, da se išče status študenta.
1. težko je dobiti delo tudi, če si zainteriseran za neko panogo, ker so veze na prvem mestu in ne znanje.
2. marsikdo pri 20ih ne ve kaj bi v življenju počel. zakaj je tako bi se dalo debatirat.
3. država ne omogoča, da se normalno funkcionira
freud, jung, PSIHOLOGIJA???
(pač to trenutno berem in mi je prvo padlo na misel)
sicer pa se VSI naravoslovni študiji predstavlajjo za enako pomembne "za dobrobit ljudi", kar seveda ni res.. za ljudi so pomembni poklici kot so inžinir ali arhitekt.. ki pa sta zame toliko nepomembna poklica, v intelektualnem smilsu, da jih NE MOREMO izenačevati z resimo fizikom, ki se ukvarja astronomijo in kozmologijo.
zato pa tudi ni nobelove nagrade za arhitekturo :) da se ne boste vsi naravoslovci trepljali po rami sedaj, zaradi zaslug tega odličnega znanstvenika
edina intelektualno pomembna poklica v naravoslovju sta fizika in kemija (biologija pa je 90% vsega pomembnega že povedala). toliko o tem in toliko o tem zakaj mladi ne študirajo naravoslovja.
če bi učitelji na srednji šoli imeli možnost, da predstavijo fiziko mladim na manj gnusen način (ne kot nepomembno "drugo" matematiko, ki je sama sebi namen) bi se več ljudi odločilo za ta študij.
Kje sem jaz pisal o bogastvu, lepo porsim? Dohodkovna uravnilovka je samo ena od.....pri nas je vse uravnilovka, pri nas smo vsi isti, pri nas ne razumemo da razlike poganjajo razvoj, ker je evolucija utemeljena na razlikah, kjer so najboljši nagrajeni, najslabši pa kaznovani. Slovenski družbeni sistem pa želi iti proti tem zakonitostim, ki so eksterno dane!
Jaz sem sicer iz področja ekonomije, ampak ti lahko povem, da so tudi naše table v času študija, predvsem pri ekonomskih in statističnih predmetih izgledale podobno. Če si prišel na koncu predavanja v predavalnico nisi imel pojma, kaj je na tabli, tudi če si tisto snov enkar že poslušal. Če si bil pa od začetka zraven in si sledil ter delal zapiske, je pa vse to "skropucalo" imelo smisel, čeprav je bilo vse počečkano, ker si vedel kakšna zgodba je v ozadju, kaj je profesor povedal v 1,5h ko je ta slika nastajala.
Kakor da bi fizik šel študirati fiziko ker pričakuje dober avto in vilo. Novinarju ni nič jasno. Fiziko gre študirati nekdo, ki čuti strast in veselje do nje. In ki se ji bo v življenju do konca predal. Zato pa rabi vsaj povprečno plačo in stanovanje. To je pa vse. Samo raziskovanje ga bo napolnilo z radostjo in motivacijo za naprej.
In še nekaj. Daleč od tega, da teoretiki ne dobijo Nobelovih nagrad. Mislim, da se je Uroš tukaj uštel.
Aja, pa še nekaj. Če boste vprašali DMFA, kaj menijo o ravni fizike na slovenski gimnaziji, vas bodo napotili v Rusijo. Nivo fizike je poden od podna. In ne zaradi profesorjev, ampak zaradi učnega načrta, predvidenih ur za fiziko itd. Ne glede na vse pa je treba reči, da naši dijaki dosegajo izredno dobre rezultate na olimpijadah iz fizike. Bolj malo je zlatih medalj, ampak tudi so bile. Pač nimamo plana za razvoj. Že dvajset let ga nimamo. Samo skubimo učne načrte in profesorje piflamo s "pedagogiko". V času bivše SFRJ je bila fizika na čisto drugem nivoju. Če bi tisti sistem nadaljevali in ga bolj poglobili, kot so ga Rusi, bi bila situacija čisto drugačna.
važič
Zetes
Zakaj folk ne študira naravoslovnih predmetov lahko vidiš na tabli za temle človekom. Še sam se verjetno ne znajde iz skropucala, ki je tam načečkano.
sicer pa nisem vedel, da se uspeh meri po "vili in BMW-ju"
Če bi bila na katerikoli šoli predmet foušija bi bila vidva doktorja in predavatelja. Drugače pa čestitke in še en ponos Primorcev.
drgač pa-vilo in bmw-ja ma lahko vsak vulkanizer, mehanik, vodoinštaleter itd...
...čeprav omenjeni imajo raje Audije :P
Če zveni malo preveč osebno je to zato, ker pač je:) Poleg tega je pa ovira pri družboslovju tudi to, da je mnogo bolj vpeto v politično realnost, sej zato pa mamo takšne zdrahe med zasebnimi (ki so itak vse družboslovne) in javnimi fakultetami. Dejansko je družboslovje zgolj drugo bojišče za politiko. Naravoslovje ima tukaj vsaj malo več miru pred politiko, miru, ki bi tudi družboslovcem morda kdaj omogočil kakšen preboj. Seveda po temeljiti prevetritvi profesorskega kadra.
To kar poudarjaš je povsem jasno večini izobražencev, tudi ljudem, ki so študirali naravoslovje. Misel je vselej predhodila materialni uresničitvi. V bistvu je človek zamisli vselej najprej modeliral, simuliral v glavi. Prvobitna zamisel skoraj vedno vsebuje zmes filozofije, abstrakcije, asociacije. Šele na koncu razvojne poti se pridruži tehnologija. Osebno pa zelo pogrešam miselne preboje, pronicljive zamisli na področju družboslovaja in kritične civilne družbe, ki bi jo formirali, usmerjali modri družboslovci. Kot da bi ustvarjalni opus novodobnega družboslovca bil omejen, žal, le še na operativno zagotavljanje delovanja družbe.
M-filter
je pa zadeva dokaj logična zakaj je toliko družboslovco. narovoslovje je težko in za uspeh potrebuješ veliko študija in odpovedati se je potrebno marsičem. tukaj pa nastane problem. edino če si res talent potem je lažje. če pa še motivacije ni je pa itak vse v pi...
Naravoslovje niti ni tako težko, kot ga učitelji prikažejo v OŠ in na gimnazijah ... Vsaj ne vse smeri. Se strinjam, da je težje od družboslovja, ampak imam občutek, da je dijake pri odločitvi za naravoslovje vseeno strah bolj, kot bi bilo potrebno - sem bil sam na istem, pa sem v naravoslovju in mi ni žal.
"povabili bi gostujoče profesorje iz drugih panog, recimo iz filozofije ali statistike, ki bi se pogovarjali z našimi raziskovalci. Mogoče bo vse skupaj imelo globlji pomen in preseglo meje našega raziskovalnega programa."
Neverjetno je kako ste lahko tako ozkogledi, da dejansko cenzurirate človeka. Konec koncev gre pri teoretski znanosti za preboje na področju misli in ne tehnike (primer je denimo Einstein ali pa Dirac). In ne glede na to, kako boleče in kako težko razumljivo je to za vas, pri znanosti na ravni teorije gre za isto stvar, za razumevanje sveta s pomočjo metafor - kar poslušajte fizike, ko razlagajo svoje teorije - in na področju jezika so vse teorije na istem. Miselni preboj je odvisen od intelekta in spodbudnega okolja, torej druhih intelektov iz drugih in drugačnih okolij. Nove ideje vedno nastopijo na preseku vsaj dveh vednosti. Se pa strinjam, da je delež ljudi, tako v naravoslovju kot v družboslovju, ki so sposobni takšnih prebojev majhen, ampak to ne pomeni, da je treba ukiniti finance, ampak da je potrebno več in bolj učinkovito financirati izobraževalne in raziskovalne ustanove, da se posameznike, ki se izobražujejo v njih pripelje do njihovega polnega potenciala, za katerega seveda nikoli ne moreš napovedati do kje sega.
Drugače pa iskrene čestitke Dr. Seljaku.
Očitno gre res vse k vragu na tej strani Alp...
Na naši univerzi pa.....kako se pišete? A ste vi morda sin od.....
sicer pa nisem vedel, da se uspeh meri po "vili in BMW-ju"
drgač pa-vilo in bmw-ja ma lahko vsak vulkanizer, mehanik, vodoinštaleter itd...
iz dveh razlogov:
ker je v sloveniji sramota karkoli ustvarjati, en FDVjevec je recimo nekemu prijatelju, ki je študiral strojništvo dejal, da pa on že ne bi 4 leta študiral zato, da bi lahko bil šloser.
Poleg tega se je v Sloveniji zadnjih 20 let vzpodbujalo mešetarjenje, filozofiranje, trgovanje, pravdanje, tisti, ki so to delali so največ zaslužili, vsi ostali pa pobirajo drobtinice.
Politične stranke dobijo pri nas več denarja, kot vsi raziskovalci skupaj.
Zato pa se počasi spreminjamo v narod, ki ga bo 90 % zaposlenih v raznih Sparih, Lidlih, Hoferjih, Tuših.....
Kako tipično slovensko- balkansko!!
S takimi ljudmi se moramo ponašati! Jih imamo en kup, pa nihče ne ve zanje...