Izbor ZIT
Zelo umetniška ponazoritev Gaie-Enkelada, ki ga požira naši podobna galaksija. Foto: René van der Woude, Mixr.nl
Anatomija Galaksije Rimske ceste, levo pogled od zgoraj, ki razkriva spiralno obliko s prečko na sredini, lokacija Sonca je nakazana z napisom "Sun". Desno je pogled od strani, ki nakazuje širši tanki disk in osrednji debelejši disk z izboklino vred. Globular cluster so kroglaste zvezdne kopice. Foto: NASA/JPL-Caltech; right: ESA; layout: ESA/ATG medialab
Teleskop La Silla in Mlečna cesta
Galaksija na nočnem nebu. Foto: ESO/S. Brunier
Teleskop Gaia deluje od leta 2013. Foto: Esa
Galaksija
Računalniška ponazoritev plazmatskega oblaka. Galaksija je svetel disk na sredini, manjši packi ob njem pa satelitski galaksiji Veliki in Mali Magellanov oblak. Foto: NASA/CXC/M.Weiss/Ohio State/A Gupta et al

Dodaj v

Galaktični kanibalizem: V omari domače Galaksije se skriva ogromen okostnjak

Esina misija Gaia
4. november 2018 ob 06:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Domača Galaksija Rimska cesta se je v preteklosti združila z neko drugo veliko galaksijo. Ostanke prišlekinje so opazili, ker se obnašajo nenavadno.

Znanstveniki zaznali "truplo" neke druge velike galaksije, ki se je združila z našo 10 milijard let nazaj, med zadnjim večjim preoblikovanjem našega širšega domovanja. To so storili s pomočjo Esinega vesoljskega teleskopa Gaia, ki z visoko natančnostjo meri lokacijo in smer potovanja milijard zvezd v naši okolici, piše v sporočilu za javnost Evropske vesoljske agencije.

Galaksija naj bi imela med 200 in 300 milijard zvezd. Gaia je do zdaj objavila katalog 1,7 milijarde zvezd, premerjenih z različnimi stopnjami natančnosti. Za 7 milijonov izmed njih je uspela določiti čisto vse želene lastnosti, od položaja v prostoru do hitrosti. Raziskovalna skupina se je zakopala v te podatke in ugotovila, da se jih 33.000 obnaša nenavadno. Te zvezde gredo v nasprotno smer kot večina ostalih zvezd Galaksije, vključno s Soncem. Ne le to, iz načina gibanja se da približno razbrati, od kod je posamezna zvezda prišla, piše v sporočilu za javnost nizozemske Univerze v Groningenu, kjer so raziskavo vodili.

Objavljena je v znanstveni publikaciji Nature.


Iz populacije 33.000 nenavadnic so izbrali vzorec 600 zvezd, ki so jih dodatno preučili s pomočjo zemeljskih opazovalnic (APOGEE). Kemična sestava je pokazala, da Galaksija ni prvotno domovanje. "Najdbo tujih zvezd v haloju smo pričakovali. Nismo pa se nadejali ugotovitve, da je večina prišlekinj prišla iz istega izvora," je izjavila Amina Helmi, vodja raziskave. "Veliko zvezd v haloju je bilo po kemični sestavi očitno drugačnih od 'domorodnih'. In še precej homogene so, kar kaže, da imajo skupen izvor."

Skupina je nadalje naračunala velikost požrtega osvetja: petina takratne Galaksije Rimske ceste. Danes je primerljiva z Velikim Magellanovim oblakom, satelitski galaksijici naši.

V čast teleskopa in instrumenta, ki sta prispevala k raziskavi, so nesojeno osvetje poimenovali Gaia-Enceladus. V grški mitologiji je Enkelad velikanski sin Gaie, ki se je skrival pod Sicilijo in sprožal potrese.

Zajeten dodatek bi lahko pojasnil vprašanje, čemu je disk Galaksije tako debel, in notranji halo tako bogat.

"Najmlajše zvezde iz Gaie-Enkelada so zelo jasno mlajše od domačih rimskocestnih na območju, ki je danes znano kot odebeljen disk. To pomeni, da je bil prednik tega diska že prisoten, ko je prišlo do združitve in zajetni Gaia-Enkelad ga je pretresel in napihnil."

V raziskovalni skupini so v preteklosti izvedli računalniške simulacije združitve dveh galaksij in kako naj bi bili videti ostanki dogodka. Z Gaio izmerjeni podatki so bili skladni s simulacijami, je dejala Helmijeva.

In čeprav dodatni dokazi niso bili več potrebni - tako Esa - jih je ekipa naštela še nekaj. Našla je še nekaj zvezd spremenljivk (njih absolutna svetlost niha) in kroglastih zvezdnih kopic, ki sledijo nenavadnim trajektorijam in spet šepetajo o tujem izvoru.


Gledanje skozi motno močvaro

Galaksije so različnih oblik. Naša je spiralna galaksija s prečko. Ima obliko diska z odebelitvijo na sredini. Disk je iz dveh delov. Prvi je tanki disk, ki je globok nekaj sto svetlobnih let in vsebuje spiralni vzorec iz svetlih zvezd. Drugi je debeli disk, ki je globok nekaj tisoč svetlobnih let, vsebuje pa do 20 odstotkov vseh zvezd.

Opazovanje Galaksije je težavno, ker smo v njej. Ne moremo se od nje oddaljiti in je videti s ptičje perspektive, temveč smo potopljeni v moten ribnik v obliki diska, zato marsičesa ne moremo videti in lahko le sklepamo, kako velika in številčna je domača meglenica. Vsekakor je le del širše strukture, ki jo deloma zastira. Med drugim središče Galaksije z ogromno črno luknjo (ali celo več njih) zakriva tudi pogled na precej širši dom, megastrukturo iz okoli 100.000 galaksij, ki je (sicer ne najširše sprejeto) poimenovana Laniakea. Vsi objekti v njej potujejo proti področju, imenovanem Veliki privlačevalec, središče Rimske ceste je ravno med nami in tem skupnim gravitacijskim ciljem. Vse skupaj pa je del velike kozmične mreže, ki skupaj s temno snovjo najbrž povezuje vse obstoječe.

V prihodnosti še večja združitev
Čez približno štiri milijarde bo Galaksija trčila s sosednjo meglenico, Andromedo. Izid dogodka je težko natančno napovedati. Andromeda naj bi bila večja, zato naj bi se Galaksija v njej porazgubila. Toda letošnja raziskava ICRAR-a je nakazala, da naj bi bili primerljivi (vsaka za približno 800 milijard Sonc mase), zato bo nastala na neki način enakovredno združena struktura.

"Trk" galaksij tudi ultimativno ni uničujoč. Velike meglenice so pogosto nastale ravno z združevanjem manjših (tudi Andromeda). Je pa lahko najmanj nekoristen za posamezna območja, saj premeša nekoč dokaj stabilne razmere. Mimoleteče druge zvezde, sistemi ali črne luknje bi lahko s privlakom razdrli sončni sistem ali pa ga povlekli v področja, kjer je sevanje drugih teles za življenje uničujoče. A ker bo do takrat Sonce že postalo rdeča velikanka, pri tem pa prepeklo in pogoltnilo Zemljo, je vprašanje najbrž irelevantno. Živelj tega planeta se bo ali preselil drugam ali pa izginil, in to skoraj povsem brez sledi.

Dobro vprašanje je sicer, ali bi življenje na Zemlji obstajalo, če pred 10 milijardami let ne bi mimo priletela Gaia-Enkelad. Kje znotraj Galaksije bi bilo Sonce? Morda v kakšnem drugem, gravitacijsko precej bolj razgibanem ali sevanjsko bolj uničujočem predelu?

Video: Simulacija združitve

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
aci7
# 04.11.2018 ob 08:25
Veličastno.In mi?Smešno nepomembni, kot muhe enodnevnice.
rancid
# 04.11.2018 ob 09:49
Izjema potrjuje pravilo. Ramus izjema evolucije.
30
# 04.11.2018 ob 09:49
Ramus daj pojdi raje pod rubriko Zabava. Tam podajaj svoja mnenja
Bucika
# 04.11.2018 ob 08:54
Gautama: si predstavljaš grozo,če ima muha enodnevnica slab dan.
Gautama
# 04.11.2018 ob 08:43
Muhe enodnevnice niso nepomembne! :)
1a34
# 04.11.2018 ob 07:31
Krožniki galaksij se ne vrtijo samo okoli svoje osi, ampak se tudi obračajo okoli druge osi. Galaksiji sta se srečali, ko je bila ena glede na smer vrtenja obrnjena glede na drugo za 180 stopinj in sta se vrteli v nasprotno smer vrtenja druga glede na drugo. Prevladala je smer vrtenja naše galaksije, ker je bila večja oz. močnejša.
rdečinavijač
# 04.11.2018 ob 08:07
Migranti na vesoljskem nivoju.
G.Bruno
# 04.11.2018 ob 11:28
Černibog
Veliki pol je TEORIJA tako da v to lahko verjameš ali pa tudi ne. Približno tako kot vera.

Znanstvena teorija temelji na opazovanjih, meritvah in je vedno znova preverjana. Teorija "velikega poka" temelji na opazovanem gibanju galaksij in zvezd. Preprosto povedano - galaksije se oddaljujejo druga od druge, torej so bile nekoč bliže skupaj. Če gremo v času dovolj nazaj, pridemo do "velikega poka". Več na Big Bang

Kaj pa verniki opazujejo in merijo, pa ne vem. Vprašaj Ramusa.
Guliarth
# 04.11.2018 ob 07:37
Hvala za članek. Več raziskav, manj o alkoholu.
Ganim3d
# 04.11.2018 ob 09:50
Super članek, hvala!
Nikolaj
# 04.11.2018 ob 09:05
Izredno pretresen sem prebral, da bo galaksija Rimska cesta čez 4 miljarde trčila v galaksijo Andromeda. Celo noč nisem spal, saj me zelo skrbijo posledice trčenja.
novi_xy
# 05.11.2018 ob 10:21
Primerjava vera - znanost, kdo ima bolj prav?
Razlika je v tem, da znanost stalno preverja ali ima prav ali ne in svoje teorije prilagaja dokazom, če ti po večkratnih preverjanjih neodvisnih znanstvenikov kažejo drugače. Znanstveniki nimajo težav s tem, da ne vedo, da poskušajo ugotoviti, znanost nima težav s spreminjanjem teorije.

Vera pa dokaze prilagaja teoriji, ki je nikakor noče spremeniti. In znotraj vere je zelo težko govoriti o neodvisnih "znanstvenikih", saj se vsi morajo podrediti isti teoriji. Verski "znanstveniki" pravijo, da vse vedo, vera poskuša na vse pretege preprečiti drugačne poglede na teorijo. Je pa res, da tudi vera včasih spremeni pogled, in to na osnovi znanstvenih ugotovitev. Nisem pa še zasledil primera, ko bi znanost spremenila pogled na osnovi verskih ugotovitev. Prosim za primer.

Pa ne sedaj dati za primer kako izjemo, govorim o splošnem pogledu na znanost in vero kot celoto.
generusus
# 04.11.2018 ob 19:38
"mb128

Vse tisto kar imaš ti kot dokaz da se je velik pok zgodil zares so le domneve. Meni se bolj verjetna zdi teorija M."



Jaz v mojem komentarju niti z eno besedo nisem omenil, da gre za dokaz, ampak za neodvisne meritve, ki govorijo v prid visoki verjetnosti, da se je veliki pok res zgodil.

Vprašanja, ki jih ponujaš, so izziv za aktualno znanost, in teorija M je ena izmed teoretičnih zamisli, kako je nastal veliki pok. Teorija M nima nobenih neposrednih ali posrednih potrditev z meritvami, medtem ko pa v prid velikemu poku govori kup praktičnih eksperimentov.

Omejitev v eksperimentalni uvid zelo ranih faz nam znanega vesolja je tudi končna hitrost elektromagnetnega valovanja in nezmožnost, da bi morebitne koristne informacije kadarkoli dospele do nas.
Vongobongo
# 04.11.2018 ob 10:37
slo.venec

# 04.11.2018 ob 10:08

" Vesoljski kvazi znanstveniki si vsak dan kaj novega izmislijo, da dobijo pozornost in veliko upvotes na redditu, posledično denar."

Kako to , da se ne sekiras kok denarja dobi vojska ZDA ??? Ker je NASA v celotnem svojem obstoju dobila manj kesa , kot ZDA vojska samo letos ;)
Ramus
# 04.11.2018 ob 09:39
"Najmlajše zvezde iz Gaie-Enkelada so zelo jasno mlajše od domačih rimskocestnih na območju, ki je danes znano kot odebeljen disk. To pomeni, da je bil prednik tega diska že prisoten, ko je prišlo do združitve in zajetni Gaia-Enkelad ga je pretresel in napihnil"

Jasno je le to, da teorija o velikem poku očitno ni pravilna, ker na istem območju ne moremo imeti različno starih zvezd, pa je potem potrebno ustvarjanje novih teorij o "združevanju galaksij", nič od tega pa se zares nikoli ni zgodilo,....
gozdar1
# 04.11.2018 ob 10:00
So pa iz malce gline in rebra nastali različno stari ljudje.
generusus
# 05.11.2018 ob 01:18
pepar

"Mogoče je pa nekje tam zunaj tudi kako vesolje ki drvi proti našemu.
Mogoče se je ravno sedajle zgodil kak prapok in z njim rojstvo novega vesolja
Prav za prav se je ob vseh silnih odkritjih neumno omejevat samo na "naše" vesolje."


Saj se ne omejujemo. Obstaja veliko hipotetničnih teorij, med njimi so tudi ideje, da vesolja neprestano nastajajo, nekatera se hip po nastanku izničijo, nekatera preživijo.

Ampak naše dobro staro opazljivo vesolje je vse kar imamo in kjer lahko izvajamo eksperimente oz. zaznavamo elektromagnetna valovanja iz omenjenega območja. In to je veliko približno 8.8 x 10 na potenco 23 km oz. 93 milijard svetlobnih let. Če obstaja še kakšna druga stvarnost (npr. druga vesolja) (najbrž) ne bomo mogli nikoli (neposredno) eksperimentalno potrditi.
generusus
# 04.11.2018 ob 18:09
Černibog

Verjetnost, da se je veliki pok res zgodil, je zelo visoka. V to nas prepričuje veliko neodvisnih meritev, med drugim tudi aktualna količina vodika in helija v Vesolju, ki jo pravilno napove teorija velikega poka, dopolnitev teorije velikega poka z inflacijsko teorijo, ki daje odgovor na to zakaj je vesolje tako zelo homogeno, mikrovalovno sevanje ozadja, razširjajoče vesolje itd.

Ob velikem poku naj bi nastala tudi čas in prostor v današnjem razumevanju teh dveh terminov, vendar je izjemno kratka perioda časa takoj po velikem poku še vedno popolnoma izven dosega trenutne znanosti.
Krimsky
# 04.11.2018 ob 11:19
@ rancid

V znanosti ne velja, da »Izjema potrjuje pravilo« …
~
… velja nasprotno – »tisoč poskusov me ne more prepričati, da imam prav, en sam me lahko prepriča, da se motim.«

Izjema pomeni, da pravilo ni dovolj široko, da ne vključuje delovanja variable, ki povzroča izjemo. Pravilo moramo torej razširiti vsaj še za vpliv te variable, … dokler spet ne odkrijemo kake nove.
por
# 04.11.2018 ob 10:37
Ramus, ker po tebi tuji teoriji lahko zvezda ali galaksija nastane le in samo le ob velikem poku, ane?
REsnica
# 04.11.2018 ob 10:14
Sem upal, da bo slo tokrat brez dokazovanja da so verske dogme nad znanostjo.... Tudi ti, Ramus?
Ramus
# 04.11.2018 ob 09:42
"Dobro vprašanje je sicer, ali bi življenje na Zemlji obstajalo, če pred 10 milijardami let ne bi mimo priletela Gaia-Enkelad"

Seveda bi, nastanek življenja na Zemlji ni v ničemer povezan z "Gaia-Enkeland".
kody
# 04.11.2018 ob 08:36
bolje kot muhe sekundnice
lemur
# 04.11.2018 ob 23:32
@kislec

Če bi čas, ki ga namenjaš tukajšnjemu jamranju, namenil izobraževanju, bi vedel, da sta Galaksija in Mlečna cesta izmenljiva izraza. Malo več grške mitologije, za začetek (in nivo) :)
Ramus
# 04.11.2018 ob 09:43
"A ker bo do takrat Sonce že postalo rdeča velikanka, pri tem pa prepeklo in pogoltnilo Zemljo, je vprašanje najbrž irelevantno. Živelj tega planeta se bo ali preselil drugam ali pa izginil, in to skoraj povsem brez sledi."

Nič od tega se ne bo zgodilo,.... vaše predstave o vesolju so povsem napačne.
G.Bruno
# 05.11.2018 ob 11:53
Zanimiv prispevek Marijana Prosena o imenu "Rimska cesta" - KLIK
generusus
# 05.11.2018 ob 00:56
mb128

"generusus
Kaj pa praviš na neki fazni... , no sem pozabil. V glavnem fazni in še nekaj. Bistvo te teorije je v tem, da se na vsako toliko časa v kozmosu zgodi glich in to privede do tega da ta glich povozi vse v vesolju nekako tako kot se povozi informacija pri formatiranju hard diska in tako nastane novo vesolje z novimi fizikalnimi zakonitostmi.
Zakaj ti to pišem? Zato ker o nastanku vesolja obstaja ogromno teorij in meni že gre res več kot na živce da se tega Velikega Poka večina drži kot nekakšne religije! Prej si pisal, da do začetka nikoli ne bomo prišli. A res? Naj te samo spomnim da američani že delajo prve poskuse z warp.
Mislim res ne vem zakaj ste eni tako, pa oprostite besedi, trdi."


Fazni prehodi so dogodki, ko pride do zloma simetrije, npr. ko se vodni vodni led spremeni v tekočino. Teoretski fiziki predvidevajo, da so se smiselno podobni fazni prehodi zgodili tudi v zelo zgodnjem vesolju, npr. ko se je dotlej enovita sila razcepila v dve sili (npr. elektrošibka sila se je razcepila v elektromagnetizem in šibke interakcije). Ali pa še drugače, "čista energija" je v zelo zgodnji fazi vesolja kondenzirala (se je zgostila) v materijo.

Materija ni nič drugega kot zgoščena energija. Zato fiziki, ko govorijo o masi elektrona, ne govorijo koliko kilogramov tehta elektron, ampak govorijo koliko energije ima v enotah eV (ektronvoltih). Čista energija vesolja je torej zelo hitro ob faznih prehodih kondenzirala v materijo. Tako kot sta vodni led in para le posebni obliki (agregatni stanji) vode, je materija le posebna oblika energije.

---

Tisto o warp pogonu pa je izven konteksta snovi, ki sem jo obravnaval v mojem komentarju. Pa vendarle: do začetka (tu je mišljen začetek vesolja) pa ne pridemo niti z matematičnimi modeli, kaj šele kako drugače. :-)
kislec
# 04.11.2018 ob 21:19
" @Muka Lesec vsi razumemo par procentov kot število dveh!"

kaunsl, ti pač nisi vsi - bližje resnici je domneva, da vsi pogovorno pod par štekamo nekaj malega in ne točno 2.
PS In tule (čeprav je predalček Znanost) se pogovarjamo in ne doktoriramo...

SSKJ
pár prisl. (á) pog. izraža nedoločeno manjše število; nekaj, nekoliko: spregovoriti par besed;
taubi
# 04.11.2018 ob 10:26
Sem pogooglel. Naša galaksija naredi približno štiri obrate na milijardo let. Malo se mi zdi čudno kdaj se naj bi vse te galaksije združevale, če je vesolje staro "samo" 15 milijard let. In na začetku jih še sploh ni bilo. Plus tega, da se morajo prvo približati. Kar že samo po sebi traja milijardo ali več let.
povzetek
# 05.11.2018 ob 10:12
@kislec
Galaksija je ustaljeno ime, ki je najprej dobesedno prevedeno iz grščine v latinščino kot Via Lactea in dalje v slovenščino kot Mlečna cesta. Rimska cesta je res posebnost v slovenščini, vendar so si izrazi enakovredni in jih vključuje tudi slovenski pravopis.
Černibog
# 04.11.2018 ob 10:55
Veliki pol je TEORIJA tako da v to lahko verjameš ali pa tudi ne. Približno tako kot vera.
luckyss
# 04.11.2018 ob 21:44
Nehajte bluzit v stilu, da "izračuni kažejo na pravilnost teorije o velikem poku"...
Brez temne snovi in temne energije se ta enačba nikakor ne izide...in vemo kakšen delež vesolja ta "tema" zajema..
Tu dajem prav Ramusu, ki je pravilno ugotovil, da moraš biti vernik, če hočeš verjeti v Big Bang...
Sam verjamem v omenjeno le ko grem kupit nov televizor ali podobno sodobno navlako ;)
luckyss
# 04.11.2018 ob 12:15
V bistvu ne gre za trk ali združitev, ampak bolj za mimohod...;)
Posamezne zvezde obeh galaksij se bodo "srečevale" na kar nekaj svetlobnih let in ne bo omembe vrednega gravitacijskega vpliva, razen morda v redkih izjemah....
Kot bi vrgel dve pomaranči v nasprotnih smereh..."srečali" pa bi se na razdalji 50 kilometrov..
Se pa seveda dosti bolje sliši "trk" ali "požrtje"...;)
Sedaj pa navalite z minusi ali vsaj prijavite "neprimerno vsebino" ..LOL
Drill555
# 04.11.2018 ob 09:38
Če hoče kdo prebrati članek v Nature, naj ga pogleda preko Sci-Huba: https:// sci-hub.tw/
djmato
# 04.11.2018 ob 08:58
A ni Groningen na nizozemskem?
kislec
# 05.11.2018 ob 13:43
jovi, žal nisem pričakoval tovrstnih udarcev pod pasom, drugače bi citiral celotno pojasnilo SSKJ (ne samo za "pogovorno " rabo).
mb128
# 04.11.2018 ob 22:05
generusus
Kaj pa praviš na neki fazni... , no sem pozabil. V glavnem fazni in še nekaj. Bistvo te teorije je v tem, da se na vsako toliko časa v kozmosu zgodi glich in to privede do tega da ta glich povozi vse v vesolju nekako tako kot se povozi informacija pri formatiranju hard diska in tako nastane novo vesolje z novimi fizikalnimi zakonitostmi.
Zakaj ti to pišem? Zato ker o nastanku vesolja obstaja ogromno teorij in meni že gre res več kot na živce da se tega Velikega Poka večina drži kot nekakšne religije! Prej si pisal, da do začetka nikoli ne bomo prišli. A res? Naj te samo spomnim da američani že delajo prve poskuse z warp.
Mislim res ne vem zakaj ste eni tako, pa oprostite besedi, trdi.
kislec
# 04.11.2018 ob 21:26
Le s kakšnim namenom ste se odločili Rimsko cesto ("našo" galaksijo) preimenovati v Galaksijo?

Če lahko NASA in ESA opletata z Mlečno, lahko tudi mi ostanemo pri našem starem poimenovanju.
Muka Lesec
# 04.11.2018 ob 16:27
@por
Če je starost npr. 12 milijard let, je slaba milijarda let manj kot 8 procentov. Gre?
Nozniprst
# 04.11.2018 ob 11:14
Spet nekaj za naše kauč znanstvenike, ki vedo vse o vsemu, vse skupaj je pa čisti blef in nakladanje prve vrste.
Neumnost nad neumnostjo.
por
# 04.11.2018 ob 10:42
@Muka Lesec, kako je miljarda let samo par procentov starosti? Upam da nimaš istega kalkulatorja kot #LMesec
Muka Lesec
# 04.11.2018 ob 10:31
Taubi, če pogledaš posnetek, se je večina razporeditve zgodila v štirih obratih naše galaksije, kar pomeni kako milijardo let. To je par procentov starosti.
aristotel
# 05.11.2018 ob 16:16
Nasa galaksija je nastala s trki veliko galaksij in ne le z eno pred 10 miliard leti. Prav bi bilo, da poiscejo se ostanke teh drugih trkov.
yowie
# 05.11.2018 ob 13:18
@kislec

A PAR čevljev tudi razumeš kot "nekaj malega"?
#SamoVprašam
kislec
# 05.11.2018 ob 09:04
PS ... bomo namesto o letalih pisali o avionih ali še lepše o aeroplanih...
kislec
# 05.11.2018 ob 08:30
ja, lemur - in le zakaj bi zavrgli naše ustaljeno ime?

Aja, kar je tuje, je lepše...
pepar
# 04.11.2018 ob 22:53
Mogoče je pa nekje tam zunaj tudi kako vesolje ki drvi proti našemu.
Mogoče se je ravno sedajle zgodil kak prapok in z njim rojstvo novega vesolja
Prav za prav se je ob vseh silnih odkritjih neumno omejevat samo na "naše" vesolje.
kislec
# 04.11.2018 ob 21:28
PS Da le ni vzrok v naraščajočem odporu proti vsemu, kar utegne imeti povezavo z R(imsko)KC?
kislec
# 04.11.2018 ob 21:10
Kakorkoli - hvala Enkeladu! (Če že ni zaslužen za omogočenje nastanka življenja na Zemlji, ga vsaj onemogočil ni).
jure456
# 04.11.2018 ob 20:19
nekaj je sigurno človek nima pojma ne o vesolju ne o svojem nastanku in ga nikoli ne bo imel
Kazalo