Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Lahko bi bilo obratno: pusta Zemlja, modra Venera
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 59 glasov Ocenite to novico!
Venera
Računalniški model Venere je ustvaril takšno podobo prekritosti s plitkimi oceani. Foto: NASA
       Manjše evolucijske spremembe bi lahko obrnile usode tako Zemlje kot Venere, in to na način, ki ga bodo znanstveniki lahko kmalu preverjali pri opazovanju drugih planetarnih sistemov.       
 Adrian Lenardic, univerza Rice
Venera, Messenger
Venera, kot jo je pred leti posnel MESSENGER na poti proti Merkurju. Zaradi goste atmosfere površje iz vesolja ni vidno (razen v drugih, človeškemu očesu nevidnih delih spektra elektromagnetnega valovanja). Foto: NASA/JHU/APL
Venera
Venera, ko se je pojavila med Soncem in Zemljo. Tudi na tak način lahko preučujejo njeno atmosfero. Foto: JAXA/NASA/Hinode
Venera Magellan
Sledi delovanja ognjenikov izpred milijonov let. Foto: NASA/JPL
Venera
Venera z ISS-ja. Njeni oblaki iz žveplene kisline zelo odbijajo svetlobo, zato je ta planet ena izmed najsvetlejših točk nočnega neba, svetlejša tudi od Merkurja, čeravno je zadnji bližje Soncu. Foto: NASA/JAXA
Venera
Letošnji pojav prečenja Sonca še malo drugače. Čeprav je videti, da je tu Venera tik ob zvezdi, je to le optična prevara. Foto: NASA/Goddard/SDO
Venera
Ponazoritev, kako naj bi električna nabitost v atmosferi izstreljevala ione vodika, pa tudi kisika, v vesolje, ob odsotnosti globalnega magnetnega polja. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/Goddard/Conceptual Image Lab, Krystofer Kim
HAVOC
Predlagani koncept zračnih ladij nad oblaki kisline. Foto: Nasa

Dodaj v

Je Venera imela oceane, dež in prijazne temperature? Morda kar 2 milijardi let.

Vse do 715 mio. let nazaj
13. avgust 2016 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prvi dve milijardi let so morda na Veneri vladale takšne razmere, da bi se v njih lahko razvijalo življenje. Ameriški znanstveniki so to ugotovili s pomočjo računalniškega modela planeta.

Veneri pravijo tudi "mlajša sestra" Zemlje. Je soseda modre krogle, le drobec manjša od nje, in ji je v marsičem podobna. Nekoč precej bolj kot danes. Znanstveniki že dolgo domnevajo, da sta "sestri" svoj obstoj začeli zelo podobno - s podobno sestavo in tudi dokaj sovpadajočim razvojem v prvih milijardah let. Le da je nekaj pri zvezdi danici šlo narobe, da je skrenila s poti. Danes nam kaže, kakšen bi bil naš planet, če bi učinek tople grede nepovratno podivjal. Sčasoma niti moder ne bi bil več.

Lahko bi bilo tudi obratno: imeli bi modro Venero in puščobe polno Zemljo.

Pekel zunaj Zemlje
Venera je zdaj podobna tistemu, kar človeška kultura in literatura opisujeta kot - pekel. Ima zadušljivo atmosfero iz ogljikovega dioksida, skoraj še enkrat tako gosto kot Zemljino ozračje in povrhu pekoče suho. V njej ni vodne pare, temperatura pa znaša okoli 460 stopinj Celzija - dovolj za dostojno peko pice. Po nebu se podijo oblaki iz žveplene kisline, ki redno dežuje po površju, opisujejo na Esi. Strokovnjaki že dolgo poskušajo doumeti, kako se je to zgodilo.

Eden izmed verjetnih scenarijev se naslanja na bližino Soncu. Venera je zvezdi bližje kot Zemlja in je zato bolj obsevana. Če je nekoč imela svoje oceane tekoče vode, so ti pod pritiskom toplote sčasoma izhlapeli. Molekule vodne pare je v ozračju razbijalo ultravijolično sevanje. Pri tem je vodik iz H2O pobegnil v vesolje, tako s pomočjo "električnega vetra" kot zaradi dejstva, da tako kot Marsu tudi Veneri manjka magnetno polje. Kisik pa je ostajal in se spajal z drugimi elementi, tudi z ogljikom. Med procesom je v ozračju ostajalo veliko vodne pare, ki je skupaj z ogljikovim dioksidom poskrbela za scenarij pobezljane tople grede in iz leta v leto bolj vroč, zadušljiv planet.

Kaj pravi Goddardov model
V kost so zagrizli tudi na Nasinem inštitutu Goddard. S pomočjo računalniškega modeliranja so ugotovili, da so bile do dve milijardi let razmere na Veneri precej drugačne. Raziskava, objavljena v Geophysical Research Letters, pravi, da je imela v tem obdobju zvezda danica plitek ocean tekoče vode in za življenje primerne temperature na površju.

Raziskovalci so obravnavali več dejavnikov. Prvi: hitrost vrtenja okoli lastne osi. Dan na Veneri traja 243 Zemljinih dni (in je celo daljši od Venerinega leta, torej obkroženja Sonca). Počasno vrtenje lahko pomeni, da se ena stran precej bolj 'praži' kot druga, in kot bi se odojek na ražnju na eni strani hitro prismodil, na drugi strani pa ostajal skoraj surov, tako tudi počasno vrtenje ne koristi razmeram za življenje na planetu. Ena stran bi se žgala, druga bi zmrzovala. Venera sicer ni zaklenjena na Sonce (je le zelo počasen "odojek"), a vseeno ta počasnost - glede na pretekle raziskave - ne bi smela biti življenju naklonjena.

Kaj bi, če bi
Toda ob predpostavkah, ki so jih privzeli na Goddardu, bi se izšlo. Topografske (torej površne) podatke so pridobili s stare misije Magellan, za 30 odstotkov zmanjšali Sončevo sevanje (ker Sonce sčasoma pridobiva svetlost), ohranili podatke o orbiti ter uporabili (trenutno) najverjetnejše modele o zgodnji atmosferi Venere. Izšlo se je tako, da je imela Venera zmerne temperature tudi pri precej, precej daljši rotaciji.

Dokazov, da bi se soseda na začetku razvijala bistveno drugače kot Zemlja, ni ravno na pretek. Za zdaj najbolj uveljavljeni modeli o njeni preteklosti - na podlagi meritev misije Pioneer Venus - kažejo na prisotnost oceanov, a z manj vode. Mlada Venera naj bi imela precej več kopnega, še posebej okoli ekvatorja. Goddardov model je tako pripeljal do manjših količin izhlapele vode in posledično manj intenzivne tople grede. "Takšno površje je videti idealno za naseljivost planeta. Dovolj je vode za kipeče življenje in dovolj kopnega, da se zmanjša planetova občutljivost na spremembe v osvetljenosti," so zapisali v Nasinem sporočilu za javnost.

"V naši simulaciji je dnevna stran Venere Soncu izpostavljena po kar dva meseca hkrati," je povedal soavtor raziskave, Anthony Del Genio. Intenzivno obsevanje pripelje do izhlapevanja vode in debele plasti oblakov, in ravno oblačje je tisto, ki nato preprečuje nadaljnje pregrevanje, saj odbija lep del svetlobe. "To pomeni, da so povprečne temperature celo za nekaj stopinj nižje kot na današnji Zemlji," je pojasnil.

Raziskava končuje s trditvijo, da bi takšni "prijazni" pogoji na Veneri vztrajali vse do 715 milijonov let nazaj. Kar je precej več od Marsa, ki mu je zavdala zelo zgodnja izguba magnetnega polja in nato večine ozračja.

Znanstveniki vseh vetrov
Raziskava je del Nasinega dokaj svežega projekta NExSS. V njem združujejo znanstvenike različnih vej, od fizikov do biologov iz različnih institucij in držav, da bi pospešili iskanje življenja zunaj Zemlje. Ti se nato lotijo konkretnih primerov, denimo kakšnega planetarnega sistema (kot je ta planet s tremi sonci) in ga "obdelajo" s čim več vidikov; ali pa na "suho" iščejo, kakšne so lahko predpostavke za razvoj življenja. In kaj sploh življenje je - vemo le za tistega na Zemlji - zato smo precej omejeni v domišljiji in konceptu. Glede na ugotovitve projekta NExSS bo Nasa prilagajala svoje programe raziskovalnih misij prihodnosti.

Lahko bi bilo obratno
Ločena raziskava s prvim avtorjem Adrianom Lenardicem, ki so jo pred dvema mesecema izvedli na ameriški univerzi Rice, kaže, kako malo bi bilo potrebno za menjavo usod Zemlje in Venere. Objavljena je v znanstveni publikaciji Astrobiology, ukvarja pa se predvsem z definicijo območja Zlatolaske, torej cone okoli zvezde, kjer je tekoča voda še mogoča. "Manjše evolucijske spremembe bi lahko usodno obrnile usode tako Zemlje kot Venere, in to na način, ki ga bodo znanstveniki lahko kmalu preverjali pri opazovanju drugih planetarnih sistemov," so napovedali.

Srenja ponuja še druge potencialne odgovore ali vsaj dejavnike. Ena je povsem geološka. Na Univerzi v Britanski Kolumbiji so navedli, da je Zemlja najbrž v obdobju velikega bombardiranja z asteroidi izgubila pretežen del tedaj prisotnih elementov urana in kalija. S tem naj bi se spremenilo ravnotežje, ki poganja zemeljsko tektoniko, magnetizem in tudi podnebne spremembe, do današnje oblike, v kateri živimo. Ocenili so, da bi bila tudi Venera danes precej hladnejša ob predpostavki nižje erozije ob trkih z drugimi telesi. Ugotovitve so objavili v publikaciji Nature Geoscience.

Misije na Venero
Po lanski ugasnitvi Esinega Venus Expressa je edina dejavna odprava Jaxin Akacuki. Za ta planet za zdaj ni drugih dokončno potrjenih misij v pripravi, le nekaj konceptov, ki jih izdelujejo Nasa, Roscosmos in indijski Isro, in ni nujno, da bodo kdaj ugledali luč dneva. Jo bo pa ugledala skupna sonda Ese in Jaxe, BepiColombo, ki bo Venero obletela na poti do glavnega cilja, Merkurja. Izstrelitev je načrtovana za leto 2017. Izmed konceptov v razvoju sta najzanimivejša Venera-D in HAVOC.

Venera-D je projekt ruskega Roscosmosa. Do leta 2025 bi lahko k Veneri poslali kar štiridelni paket: satelit, balone, ki bi lovili elektriko (strele) in zvoke; z balonov bi odvrgli nekaj mikrosond; do eno uro pa naj bi na tleh preživel pristajalnik. Rusija ima s tem že izkušnje.

HAVOC je neke vrste cepelin za Venero. Nasa pripravlja hipotetično zračno ladjo, ki bi lahko lebdela in krožila na višini od 60 do 70 kilometrov nad površjem. Tam naj bi namreč bile Zemlji še najbolj podobne razmere v celotnem Osončju - podoben zračni tlak, temperatura, pa tudi sestava naj bi vključevala precej kisika in dušika. HAVOC bi lahko nekoč postal temelj kolonizacije sestrskega planeta.

Primerjava Venere in Zemlje (podatki Ese):

VeneraZemlja
Oddaljenost od Sonca 108.200.000 km149.600.000 km
Premer12.103 km12.756 km
Masa 4,896*10245,972*1024
Gostota5,24 kg/m35,52 kg/m3
Dan243 zemeljskih23 ur 56 min.
Leto224,7 zem. dni365,25 dneva
Atmosfera96 % CO2, 3 % N77 % N, 21 % O
Ubežna hitrost 10,36 km/s11,18 km/s
Težnost na površju8,87 m/s29,81 m/s2
Prijavi napako
Komentarji
DišečaKava
# 13.08.2016 ob 06:44
Mogoče, pa so nekoč tudi na Veneri postopali butalci, ki so se zakurili s pomočjo lastne neumnosti ;)
kop
# 13.08.2016 ob 09:49
Ramus absoultno zmorejo več od knjige sestavljene z vseh vetrov, krajev in časovnih obdobij, povrhu pa še z selekcijo določenih "od boga poslanih".
soldier223
# 13.08.2016 ob 10:05
@ramus matematika se ne moti za razliko od tebe :)
luckyss
# 13.08.2016 ob 10:36
@sumtb
Ja, ampak "Zlatolaska" ne more te vode piti pri -200 ali plus 300 °C, še posebej, če ji v glavo nažiga sevanje iz Sonca in vesolja ;)
Je pa res po logiki v naši galaksiji verjetno ogromno planetov z življenjem in verjetno veliko tudi z "inteligentnim" (torej na višji stopnji kot smo mi:) - vendar so predaleč, da bi se srečali v času trajanja ene civilizacije..
Nismo sami, vendar smo obsojeni na samoto...Razen če nam (ovčicam) še niso povedali vsega;)
kop
# 13.08.2016 ob 09:47
@bobbek

Venerin dan je dolg 243 zemeljskih dni, zemeljski dan pa je dolg malce pod 24 urami.
sumtb
# 13.08.2016 ob 10:25
Zanimivo koliko je samo v našem osončju objektov z vodo ali kjer bi lahko bila voda (Zemlja, Venera, Mars, Europa, Enceladus, Ganymede. Težko si je potem predstavljati da v milijardah galaksij in milijardah zvezd na galaksijo ni vse polno zemlji podobnih planetov.
luckyss
# 13.08.2016 ob 09:44
@bobbek
243x 23,93 ure =5815 ur
Torej traja dan na Veneri 5815 "naših" ur ;)
mb128
# 13.08.2016 ob 18:25
Zlatolaskina cona je tista cona, ko je nek planet ravno prav oddaljen od svoje zvezde, da je na tem planetu ne samo tekoča voda pač pa tudi primerna temperatura, ki omogoča nam poznano obliko življenja.
luckyss
# 13.08.2016 ob 11:14
@sumtb
Ja, mogoče..
Osebno pa sem mnenja, da civilizaciji, ki se primitivno medsebojno pobija (kot npr. mi), nikoli ne bodo uspela medzvezdna potovanja, ker to zahteva višji in poenoten nivo razmišljanja.
Zdraharski civilizaciji bo kvečjemu uspelo nazaj na Luno - pa še tam se bodo stepli..
Torej po tej selekciji bodo do nas prišle le napredne in humane civilizacije..
Seveda ugibam in upam da se ne motim, kot ugiba tudi Hawking, ki pa ni nikjer zapisal, da upa - da se moti:))
arto44
# 13.08.2016 ob 06:50
če se ne motim je članek zrihtal Aljoša Masten. še en dober članek več.
KlGr
# 13.08.2016 ob 11:40
Hvala bogu da imamo luckyssa, da nam pojasne, kako na FMF-ju narobe učijo, da so Sumerci več vedli od Hawkinga, Einsteina, Bohra skupaj. Aja, glavno da je planet x oz. Nibiru večje dejstvo kot big bang. Sam še chemtraili pa veganstvo manjka, pa imamo hat trick neumnosti.
RudeCorona
# 13.08.2016 ob 09:51
" ... rečeno je, da se vsako milijardo sonce in s tem moč poveča za 10%, torej je bilo pred 4 milijardami let sonce 40% šibkejše kot danes."

Pa pravijo, da Slovenija sodi med nadpovprečne države z matematičnimi dosežki osnovnošolcev ...
ordell
# 13.08.2016 ob 09:27
Kuharski članek.
Pica se peče pri 460 c, odojek se mora vrteti da se ne bi zažgal na eni strani..
G.Bruno
# 13.08.2016 ob 19:29
mb128
Mimogrede, to je lep dokaz kako neargumentirano kampanjo se gredo tisti, ki za klimatske spremembe krivijo človeka. Mimogrede, katerga smo danes? Jep, poletje je, je že res, da gre slednje bolj proti konco ampak koliko °

In tvoj argument je - na Veneri je vroče, na Veneri ni človeka - ergo - za klimatske spremembe na Zemlji ni kriv človek. LOL
Dejanski dokazi, da ljudje povzročajo globalno segrevanje - KLIK
Ampak seveda, ker danes ni posebno vroče, to že ne more biti res.
LasitusXVI
# 13.08.2016 ob 11:15
Malo domišljije in preveč časa, pa kar naenkrat računalniški modeli zmorejo vse,...

Gotovo več od knjige, ki je imela zadnji upgrade pred 2.000 leti
sumtb
# 13.08.2016 ob 10:51
@luckyss

To da so razdalje tako velike je en ogromen plus. Hawking je enkrat izjavil da ni pametno pošiljati v vesolje radijske We are here signale. Dovolj je že da se moramo ukvarjati z dogmatiki ki bi zakurili vse knjige (in so jih že) in zakurili tudi tiste ki se ne strinjajo z njimi (in so jih že veselo kurili v srednjem veku ko so imeli to moč). Dovolj je že to da se svet spopada z islamom, da smo ravno nedolgo nazaj spravili na distanco krščanstvo ipd. Če bi kdaj prišla kakšna civilizacija bi bilo to nekaj takega kot ko je prišel Kolumb v "Indijo". Takoj za Kolumbom so v drugi vrsti prazne skrinje v tretji vrsti so pa ideološki vojščaki ki rabijo nove vernike v govoreče kače.
gozdar1
# 13.08.2016 ob 11:55
@darko56
Ja stari grki niso vedeli , da so orbite planetov elipse so pa zagotovo izmerili temperaturo na površju venere.
RogergR
# 13.08.2016 ob 11:23
@RudeCorona

Če se "moč" sonca vsako milijardo let poveča za 10%, pomeni da bi imelo pred 4 milijardami let
približno 68% današnje moči.
X*1,1*1,1*1,1*1,1=1 X=1/1,4641= 0,68301....
veleum77
# 13.08.2016 ob 06:46
ja a niso ženske z venere , moški pa z marsa ?
Kobalt
# 14.08.2016 ob 09:29

zozozo je napisal(-a)

Zlatolaska je vstopila in se razgledala naokrog. Nikjer nikogar. Bila je lačna, na mizi pa trije krožniki kaše. Poskusila je iz prvega. Zdela se je prevroča. Druga je bila prehladna. Tretja? Ravno pravšnja. S slastjo jo je pojedla.


Duhovito :)) in ne tako daleč od "resnice".
Zlatolaska in trije planeti
Trije planeti v za življenje primernem območju okoli bližnje zvezde

Seveda sem najbolj zadovoljen s tem odgovorom:

mb128 je napisal(-a)

Zlatolaskina cona je tista cona, ko je nek planet ravno prav oddaljen od svoje zvezde, da je na tem planetu ne samo tekoča voda pač pa tudi primerna temperatura, ki omogoča nam poznano obliko življenja.


... na katerem temeljijo tudi moje nadaljne poizvedbe (seveda sem do angleških gesel prišel s svojim znanjem angleščine in iznajdljivostjo. pa ne da se hvalim. :)) ):
Slovar-pojmovnik

Circumstellar habitable zone (wiki)

Goldilocks and the Three Bears (wiki)
veleum77
# 14.08.2016 ob 02:21
mb128

..... Če namreč naš sončni sistem ne bi bil ravno na pravi oddaljenosti od Strelca A življenja na tem planetu morda sploh ne bi bilo.........

to pa prvič slišim. a lahko kaj več o tem?
MP3CE
# 13.08.2016 ob 17:27
Potrebno je imeti na umu tudi, da je ravnovesje temperaturno ravnovesje za črno telo sorazmerno s 4 potenco prejete energije - ali drugače povedano, pričakovano je, da bo pri 2 krat močnejšem sevaju temperatura za nekje 20% višja (kar znese okrog 40 stopinj). Planeti sicer niso črno telo, je pa vseeno črno telo poučen približek, ki jasno osvetli pomen toplogrednih plinov na temperaturo planetov.
arto44
# 13.08.2016 ob 07:42
DišečaKava
pozitivc

vse je odvisno od sonca. verjetno tudi vesta kaj dela zemeljsko magnetno polje.
zozozo
# 15.08.2016 ob 14:24
@kobalt - Ah, moje pojasnilo je bilo mišljeno kot etimološki dodatek pojasnilu @mb128 .
Kobalt
# 14.08.2016 ob 19:52
Torej, še enkrat hvala obema za kanček nedeljske intelektualne telovadbe.
Kobalt
# 14.08.2016 ob 19:51

zozozo je napisal(-a)

ta pravljica je neposreden izvor tega izraza.


Česar ti nisi izrecno pojasnil niti si izrecno odgovoril na moje vprašanje; to je sicer storil mb128. Torej, duhovito s tvoje strani; sem pa sam ugotovil, da temelji na tej zgodbici iz 1837, potem ko sem "seciral" mb128-jev odgovor in na podlagi tega in nadaljne poizvedbe prišel do merodajnih povezav, ki potrujejo tvoj zgornji in moj spodnji citat:

Območje Zlatolaske je tisti del nekega osončja, kjer so pogoji za nastanek življenja na podlagi ogljika najbolj ugodni. Imenujemo ga tudi področje naseljivosti. Ime je nastalo na podlagi pravljice O deklici Zlatolaski in treh medvedih (Goldilocks and the three bears). Pravljico je prvi zapisal angleški pisatelj in pesnik Robert Southey leta 1837. Zgodba se je hitro razširila po svetu in jo poznamo tudi mi.

Zato sem tudi zapisal:

Kobalt je napisal(-a)

in ne tako daleč od "resnice".
zozozo
# 14.08.2016 ob 15:52
@kobalt - Nič duhovito, ta pravljica je neposreden izvor tega izraza.
mb128
# 13.08.2016 ob 18:52
Mimogrede. Zlatolaskina cona ni nobeno dejstvo je le znanstvena hipoteza. Prav tako ne obstaja samo ena obstajata dve Zlatolaskini coni. Če namreč naš sončni sistem ne bi bil ravno na pravi oddaljenosti od Strelca A življenja na tem planetu morda sploh ne bi bilo.
Še nekaj, kolikor je meni znano se ima Venera za svoje stanje za zahvalit predvsem žveplu oz. vulkanom Mars pa planetu, ki ga vsaj nekateri imenujejo (tudi) Velika sreča, ki je bil za Mars velika Nesreča ker mu je "požrl" ogromno "hrane". Da pa je z Zemljo tako kot je pa se ima za zahvaliti tudi nekemu protoplanetu, ki je Zemlji "pomagal" "ustvariti" njen naravni satelit brez katerega bi bilo vprašanje če bi na Zemlji sploh prišlo do življenja, vsaj takšnega kot ga poznamo danes.
Skratka, na to zakaj je v našem sončnem sistemu tako kot je je vplivalo ogromno faktorjev in ne samo eden ali dva.
Kobalt
# 13.08.2016 ob 18:16
Mi zna kdo pojasniti kaj pomeni ta "Zlatolaska" (na kratko), tudi neka knjiga baje od Hawkinga ali koga že?

Hvala!
daryankoff
# 13.08.2016 ob 13:55
Tale Lenardič je verjetno slovenske gore list. Ga poguglam, pa najdem skejterja. Car:)
nuLanuLa
# 16.08.2016 ob 12:36
Torej bi lahko Venero uporabljali kot veliko peč za pice :)))

Mal bolj prizemljen članek o nepredstavljivo velikem kozmosu, saj smo zadnjič tukaj prebrali, da niti galaksije najbrž ne bomo mogli zapustiti zaredi neke plazme okrog.

Kakšno je Življenje ? Zapisano po zakonih evolucije in kozmosa. Kaj bistveno drugačno od tega na Zemlji biološko življenje ne more biti in najbrž se prej sli slej pojavi bitje, ki zna rokovati z orodjem, kasneje pa še pisati in računati. Življenje kjerkoli je podrejeno istim zakonom in pravilom in očitno je "Stvarnik" zelo dober matematik :))
mb128
# 14.08.2016 ob 10:16
Veleum77. Žal ne kaj dosti. Jaz sem za to slišal na Discovery Science. Razlaga je nekako takšna. Če gre pri, da se izrazim takole, Zlatolaskini coni št.1, torej tisti znotraj sončnega sistema za toploto gre pri Zlatolaskini coni št.2 za druge tipe radiacije. Preprosto povedano če bi naš sončen sistem bil bližje Strelcu A, bi njegova radiacija bila tako močna, da bi naš sončni sistem tudi sterilizirala. Tako nekako je to razlagal dr. Kaku.
zozozo
# 13.08.2016 ob 18:28
@Kobalt - To je iz pravljice o Zlatolaski:

Zlatolaska je vstopila in se razgledala naokrog. Nikjer nikogar. Bila je lačna, na mizi pa trije krožniki kaše. Poskusila je iz prvega. Zdela se je prevroča. Druga je bila prehladna. Tretja? Ravno pravšnja. S slastjo jo je pojedla.
o.r.c.h.i.d
# 13.08.2016 ob 17:51
Lahko bi bilo tudi obratno: imeli bi modro Venero in puščobe polno Zemljo.

V vsakem primeru se Zemljani lahko veselimo. Če bi bilo obratno, bi se veselili Venerjanci. Nikakor pa ne bi moglo biti, da bi nekdo bil žalosten, ker ga ne bi bilo. Vesolje za razliko od namišljenega Stvarnika prireja samo vesele dogodke, vernike pa na drugem svetu čaka kazen. Ali pa dolgočasna večnost.
zozozo
# 13.08.2016 ob 14:16
Strokovnjaki že dolgo poskušajo doumeti, kako se je to zgodilo.

Huda uganka ...

tudi Veneri manjka magnetno polje.

... ali pa tudi ne.

Pa nočem dajati v nič teh in takih raziskav, ampak to je precej huda razlika med "sestrama", ki se v milijardah letih mora tudi hudo poznati.
Vongobongo
# 13.08.2016 ob 13:32
luckyss

Wow tvoji komentarji so odraz tvojih razmisljan, ostali pa nimamo svojega mnenja in razmisljanja wow

A sm loh tvoj kolega veliki vsemogocni Luckyss ;)

Haha
RogergR
# 13.08.2016 ob 13:08
Čim nekdo na "zabaven" način demantira biblijo takoj dobi 100 plusov...če pa komu z računom kaj dokažeš...evo, celo minusi...POLJUDNA znanost in tehnologija...
nuLanuLa
# 16.08.2016 ob 12:45
@mb - July 2016 hottest month ever recorded on Earth

Imamo naravne cikle, proti katerim ne moremo nič (no, nekdo je prišel na idejo, da bi neko žveplo trosili na oblake in tako ohlajali Zemljo), ampak zanikati, da uničujemo vse okrog sebe, je ignoranca najvišjega nivoja. Že kakšnih 35 let vsake toliko tavam po rekah in potokih in degradacija teh vod je strašna - to je le na prvi pogled. Kaj se dogaja na makro in mikro nivoju, pa nihče nima pojma.

Sam poglej nafto - narava jo je ustvarjala milijone let, civilizacija jo bo skurila v kakšnih 150 letih.
furs
# 15.08.2016 ob 13:55
Na srečo tudi Zemljo čaka podobna usoda.
buljo6
# 13.08.2016 ob 11:34
no, treba prvo dokazat da je zemlja ravna in ne okrogla...vse drugo nema smsla
bobbek
# 13.08.2016 ob 08:48
Dan 243 zemeljskih 23 ur 56 min.

Ne razumem,mi lahko to nekdo pojasni?
pozitivc
# 13.08.2016 ob 07:08
@dišeča kava

Točno to sem tud jst razmišljal med branjem članka. ;)
mb128
# 13.08.2016 ob 13:32
Ja no, Venera je lep dokaz zato, da prav nič ni večno! Zlatolaskina cona? No ja, morda je Venera bila včasih del Zlatolaskine cone, zdaj zagotovo že dolgo ni več. Zakaj? Zato ker razmere na neki zvezdi tudi niso iste za vekomaj veke. Torej to nas pripelje do zaključka, da Zlatolaskina cona ni nek prostor, ki je večen. Ko bo naša zvezda v procesu nastajanja rdeče orjakinje tudi naš planet ne bo definitivno več del Zlatolaskine cone. Slednja se bo lahko pomaknila vse do Europe morda celo do Enceladusa.
Mimogrede, to je lep dokaz kako neargumentirano kampanjo se gredo tisti, ki za klimatske spremembe krivijo človeka. Mimogrede, katerga smo danes? Jep, poletje je, je že res, da gre slednje bolj proti konco ampak koliko ° pa imamo?! No, kje ste sedaj klimatologi z dr. Lučko Kajfež Bogataj na čelu da nam razložite ta fenomen? A solarni minimum, el Niño? Mar na vse to ima človek vpliv?! Hm, nisem vedel, res nisem vedel, da je temu tako!
darko56
# 13.08.2016 ob 10:03
tole piše popolni laik. mogoče mnoge zmede, ko se navajajo računalniške simulacije. stari Grki niso poznali računalnikov, so pa poznali osnove matematike in njihovi izračuni se ne razlikujejo ravno veliko. pa tudi za ostale izumrle civilizacije velja enako.
Gman
# 13.08.2016 ob 08:49
Neumno je govoriti, da bi bil samo ogljikov dioksid kriv za povišano temperaturo venere in s tem ta učinek.

Dejstvo je, da je tu še več faktorjev ključnih.
Eden od njih je oddaljenost od Sonca, Venera je namreč veliko bliže soncu kot Zemlja.
Drugi pa, da venera nima lune.

Zelo zanimivo bi bilo videti, kaj bi se zgodilo, če bi Venera imela luno, mogoče bi se kaj vode obdržalo, mogoče ne.

No pa še en faktor je tu tudi, moč sonca je bila pred 4 milijardami leti manjša kot danes, rečeno je, da se vsako milijardo sonce in s tem moč poveča za 10%, torej je bilo pred 4 milijardami let sonce 40% šibkejše kot danes.

Za planet, ki je blizu soncu je to dovolj, da bi obdržal vodo in da ne bi izhlapela. Pa znano je tudi to, da bliže si soncu, bolj so molekule aktivne, zaradi večje količine toplote, bolj ko pa si oddaljen pa so molekule počasnejše in tvorijo drugačne strukture. Recimo saturnova luna Titan je polna metana in ima metanski dež, metanska jezera, vzrok pa je v njeni nizki temperaturi ki je tam pod -120C in s tem molekule počasnejše delajo. Drugače bi ves ta metan in ostalo izhlapelo v vesolje, če bi bilo bliže soncu.

Venera je bila že v štartu obsojena na to, da postane taka kot je. Zemlja pa bo postala kot Venera šele čez več kot milijardo let, ko bo sonce močnejše kot je danes.
RogergR
# 14.08.2016 ob 01:12
mb128

Najprej praviš da je zlati pas samo predpostavka (s tem se v bistvu strinjam), pol pa pišeš da sta pasova celo dva in izpade tako-bolj kot je neka teorija fruknjena, bolj ti je po meri. Bravo.
A6
# 13.08.2016 ob 10:03
Venera z issja :D
luckyss
# 13.08.2016 ob 10:05
@darko56
Se strinjam, pa tudi Sumerci so že davno vedeli to, kar sedaj "odkriva" NASA..
stewie
# 13.08.2016 ob 09:00
veleum77
# 13.08.2016 ob 06:46
ja a niso ženske z venere , moški pa z marsa ?


Seveda ne. Res je, da so ženske z Venere, moški pa tepci.
Ramus
# 13.08.2016 ob 09:20
Ameriški znanstveniki so to ugotovili s pomočjo računalniškega modela planeta.

Malo domišljije in preveč časa, pa kar naenkrat računalniški modeli zmorejo vse,...
Kazalo