Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 13 glasov
Ocenite to novico!
Zaradi velikega števila povezav, varnostnih kopij in razdrobljene infrastrukture je svetovni splet robustna tvorba, ki bi jo bilo težko fizično uničiti. Povsem druga stvar je cenzura.
Po mnenju strokovnjakov bo internet, v takšni ali drugačni obliki, preživel, a zagotovo bo soočen s številnimi bitkami za njegovo svobodo, piše Scientific American. In kaj ga pravzaprav lahko ogrozi? Zaradi svoje velikosti je, znotraj posameznih držav, postal praktično odporen na vse fizične grožnje.
Zaradi svoje bogate prepletenosti, bi se morali res potruditi, da bi našli tistih nekaj točk, ki lahko resno zmotijo to povezanost, pojasnjuje David Clark z univerze MIT, ki je vodil razvoj interneta v 70. letih preteklega stoletja. Za primer navede 11. september 2001, ko je bil po terorističnih napadih v ZDA poškodovan preklopni center na Manhattnu. V 15 minutah se je storitev povrnila, saj so vgrajeni protokoli uporabnike preusmerili v druge centre.
Povezava lahko izgine, a vsebina bo ostala
Clark poudarja, da je predstavljivo, da lahko posamezne države druga drugi onemogočijo dostop do svojega dela interneta - s poškodovanjem kablov, ki tečejo med državama. Nevralgične točke so tudi na nekaj ducatu krajev, kjer podmorski optični kabli izstopajo na kopno in na katere je priklopljenih na milijone računalnikov. Če bi nastala poškodba na teh točkah, bi se storitev vrnila le po fizičnem popravilu škode. To bi bilo po njegovem mnenju dejanje kibernetske vojne.
A tudi takšni dogodki ne bi ogrozili same vsebine na spletu. Večina je je namreč shranjene v stabilnih spominskih enotah, kjer ostane shranjena, in sicer ne glede na to, ali so te enote priključene na energijski vir ali ne. Te enote pa so razpršene na več lokacijah in v več izvodih. V primeru kibernetske vojne bi tako lahko bil onemogočen dostop do vsebine na strežniku X, njena kopija pa bi bila dostopna na delujočem strežniku Y.
Obstajati mora branik pred državo
Resnično grožnjo internetu tako predstavljajo državni cenzorski posegi, kjer izstopajo države s totalitarnimi režimi (npr. poskusi zatemnitve interneta med t. i. arabsko pomladjo). Proti cenzuri pa so vse prej kot odporne tudi zahodne države.
Najbolj razvpit primer ta trenutek so ZDA, kjer poteka žgoča debata o dveh zakonih, SOPA in PIPA, ki naj bi avtorje bolje varovala pred spletnim piratstvom. Nasprotniki zakonov jima na drugi strani očitajo, da sta nastala pod vplivom lobija zabavne in medijske industrije in vodita k cenzuri interneta.
seveda da ne ,če ne povem kako grem srat :)
pa kaj imam jaz zveze s tem ?
Najbolj razvpit primer ta trenutek so ZDA, kjer poteka žgoča debata o dveh zakonih, SOPA in PIPA, ki naj bi avtorje bolje varovala pred spletnim piratstvom. Nasprotniki zakonov jima na drugi strani očitajo, da sta nastala pod vplivom lobija zabavne in medijske industrije in vodita k cenzuri interneta.
pa še to je krinka za totalno cenzuro. če hočete prečiščene informacije, pač pojdite na televizijo gledat dnevno informativne oddaje.
arto77, kdo si pa ti, da lahko ukazujes?
Očitno nekdo, ki se mu še ni zgodil vdor v identiteto ali pa javno razkritje kakih žgečkljivih podrobnosti.
SOPA in PIPA
Stalin, Tito, Castro, Chavez in Kim Jong-un