Na trg prihaja vse več naprav in aplikacij, ki jih lahko upravljamo z glasom. Foto: Pixabay
Na trg prihaja vse več naprav in aplikacij, ki jih lahko upravljamo z glasom. Foto: Pixabay
Google
Google ima na področju prevajanja najnaprednejšo tehnologijo. Foto: Reuters

Razvoj govornih tehnologij poteka počasi, a vztrajno. Prvi poskusi so se začeli že v 60. letih 20. stoletja, prvi razpoznavalniki govora so na trg prišli v 90. letih. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši prenosni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Ne v angleščini, v slovenščini še manj. Izkazalo se je, da bo potrebnega še veliko dela, preden bodo dobro delovali.

Od nastavitve budilke do simultanega prevajanja
Govorni asistenti znajo tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, poklicati taksi. Še več, obljubljajo tudi prevajanje jezikov v realnem času. Google ima na tem področju najnaprednejšo tehnologijo. Prav prejšnji teden je predstavil tako imenovano ribo babilonko, slušalke, ki bodo prevajale 40 jezikov v realnem času. Slovenščine sicer ni med njimi. Simon Dobrišek s Fakultete za elektrotehniko: "Trenutno je najdlje s podporo slovenščine prišel Google, ki ima presenetljivo dober razpoznavalnik slovenščine. Nas, ki razvijamo te tehnologije, je to kar malo zafrustriralo, ko smo videli, da je Googlu uspelo."

Govorne tehnologije nova grožnja slovenščini?
Ali je Slovenija premajhen trg in slovenščina jezik, ki ga govori premalo ljudi? Trenutne smernice kažejo, da nas korporacije hočejo poslušati in razumeti. "Tu je ta točka, ko bi morali narediti korak naprej, morda na ravni države, in ob strokovni pomoči spodbuditi korporacije, da podprejo slovenščino. To, kar potrebujejo, je samo večja količina govornih virov. Za razpoznavalnik govora se ocenjuje, da potrebujejo od 1.000 do 10.000 ur označenega govora v različni variabilnosti, da začne delovati človeku primerljivo in zanesljivo," ocenjuje Dobrišek.

"Tu ni mej, umetna inteligenca bi lahko tako napredovala, da bi ne samo prepoznavala obstoječe jezike, temveč tudi naglase, narečja, slenge ... Tukaj ne bi videl teh sistemov kot grožnje jeziku, kvečjemu kot podporo. In potem so tu še prevajalniki. V daljni prihodnosti se nam lahko zgodi, da bomo celo diverzificirali te jezike. Če bodo ti sistemi tako zelo inteligentni, da se bodo sami naučili prevajati med jezikovnimi različicami. Lahko bomo vsak po svoje nekaj čebljali, sistemi pa bodo poskrbeli, da se bomo razumeli."

Umetna inteligenca mora za učenje jezika znati poslušati
Ob pravi poplavi govornih tehnologij in govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat. Verjetno je pri umetni inteligenci podobno kot pri otroku, ki kar naenkrat spregovori. Lenart J. Kučić novinar na Pod črto in voditelj podkastov na mreži Marsowci pravi, da so ključni trije dejavniki: "Google ima na primer veliko materiala, na katerem se lahko ta algoritem uči. Vse knjige, vse na YouTubu, vse na naših elektronskih poštah … Oni imajo te baze, teh ur govora neskončno veliko. In seveda lahko hkrati z napredkom algoritmov in procesorske moči to zdaj zelo hitro poteka. Velikokrat pozabljamo tudi na to, da so skoki v računalništvu eksponentni. Preskok od tega, da te računalnik na pol razume, do tega, da te razume bolje, kot se sam, je morda oddaljen samo še tri eksponentne skoke."

To je dobro z zornega kota jezikovne pestrosti in enakopravnosti, slabše pa z zornega kota zasebnosti. Če namreč govorne tehnologije želijo funkcionalno delovati, potem nas morajo ves čas poslušati. Lenart J. Kučić: "Mislim, da smo pri vprašanju uporabe in zlorabe teh tehnologij pri starih vprašanjih interesov, ekonomskih in političnih, tako kot pri drugih tehnologijah."

In kakšna je vizija prihodnosti?
En virtualni pametni osebni asistent, ki bo naseljeval in upravljal tiste naprave, ki jih bomo pač uporabljali, od avtomobila do pečice, hkrati pa bo obvladal tudi spletno okolje in se v našem imenu dogovarjal tako za zdravniške preglede kot za večerjo s prijatelji. Ko se boste denimo odpravljali v tujino, vam bo pametni asistent poiskal in rezerviral najugodnejše letalske vozovnice, ob pristanku v tuji deželi poklical taksi, ki vas bo odpeljal do prej rezerviranega začasnega bivališča. Ko se boste sprehodili po mestu, vas bo usmerjal po ulicah, do turističnih znamenitosti, muzejev, restavracije. Opozoril vas bo na morebitne nevarnosti, ves čas pa vam bo razlagal zgodovino in seveda tudi prevajal iz vašega jezika v jezik domačinov. Osebni asistent Simon Dobrišek: "Kar naenkrat bodo med nami asistenti, ki nam bodo tako kot tajnice ali tajniki urejali sestanke in srečanja ter podobno."

Ali bo prišel tudi čas, ko se bodo med sabo pogovarjale le še govorne tehnologije? Več o govornih tehnologijah lahko slišite v oddaji Intelekta.