Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Ameriške skrbi o militarizaciji vesolja
  • Tudi Arabci hočejo na Mars
  • Postavljanje nove vesoljske postaje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 58 glasov Ocenite to novico!
Mars Orbiter, Mangaljan
Pospešek v kitajskem marsovskem programu naj bi sprožila indijska sonda Mangaljan, ki je k Marsu dospela leta 2014 - in jih s tem kot prva azijska sila prehitela. Fotografijo je ob prihodu posnel Mangaljan. Foto: ISRO
Luna, Žadasti zajec, Yutu
Žadasti zajec (Jutu) je zelo poškodovan, a še vedno deluje. Ekipa, ki ga je izdelala, načrtuje tudi kitajsko vozilo za marsovska tla. Foto: Chinese Academy of Sciences prek Planetary Society
Luna, Žadasti zajec, Yutu
Pristajalnik Čang'e 3 je namenjen predvsem analizi tal. Opremljen je z radarjem, ki preverja sestavo vse do 140 metrov globine. Zelo podoben naj bi v misiji Čang'e 4 pristal tudi na drugi strani Meseca. Foto: Chinese Academy of Sciences prek Planetary Society
Tiangong-1
Kitajska raketa Dolgi pohod leta 2011 ob istrelitvi Tiangonga 1. Zdaj Kitajska razvija dve novi različici, ki naj bi v nebo prvič poleteli prav letos. Prva, Dolgi pohod 5, naj bi poletela septembra, zmožna pa naj bi bila v nižjo orbito ponesti 25 ton in v višjo, geostacionarno, 14 ton. Druga, Dolgi pohod 7, bo vitkejša in bolj osredinjena na učinkovitost pri nošnji manjših satelitov. Foto: Reuters
       Prihodnost kitajskega vesoljskega programa s posadko ni zares v pristanku na Luni, kar niti ni tako težko, in niti ne na Marsu, kar ostaja izjemno zahtevno; temveč v neutrudnem raziskovanju sistema Zemlja-Mesec in neprestanem razvoju tehnologije.       
 Džang Julin, kitajska vojska
Oddaljena stran
Oddaljena stran Meseca, kot so jo leta 1972 posneli astronavti na Apollu 16. Tukaj ni pristal še nihče. Foto: Nasa
Mars
Šinhua je za novico o kitajskem obisku Marsa uporabila tole Nasino računalniško animacijo izračuna, kako Sonce odpihuje Marsovo atmosfero. Foto: NASA/GSFC

Dodaj v

Kitajci v le nekaj letih na Mars, pa še na drugo stran Lune

Rastoči kitajski vesoljski program
23. april 2016 ob 16:09,
zadnji poseg: 6. maj 2016 ob 18:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kitajski vesoljski program se hitro širi. Že čez dve leti nameravajo na oddaljeno, "temno" stran Meseca kot prvi narod sploh poslati rover, le tri leta pozneje pa proti Marsu izstreliti kar trodelno misijo, ki bo vsebovala satelit, pristajalnik in rover.

Azijski velikan nadaljuje svoj dolgi pohod med velesile in pri tem iz leta v leto razgrinja vse ambicioznejše načrte na področju vesolja. Kljub velikemu zaostanku tako pri dejanskih dosežkih kot tehnologiji preostale sile (ZDA, EU, Rusijo in Japonsko) ves čas dohiteva. Do leta 2020 namerava opraviti vsaj 150 izstrelitev raket tipa Dolgi pohod, od tega letos 20, kaže letošnji program, ki ga navaja kitajska državna tiskovna agencija Šinhua. Nekaj misij je rutinskih, nekaj za Kitajsko prelomnih. Med drugim bo ta azijska sila v nebo poslala kopico satelitov, kar ne bi bilo nič posebnega, če med njimi ne bi bil prvi satelit, izvožen v Evropo. Kaj še?

Kitajska vesoljska postaja, drugič
Najpomembnejša in najvidnejša letošnja misija bo nadomeščanje stare kitajske vesoljske postaje Tiangong 1. Ta se je po 1.630 dneh v Zemljini orbiti upokojila, so sporočili s CMSEO, oddelka kitajskega obrambnega ministrstva, namenjenega razvoju tehnologij za polete s posadko (vesoljski program je skoraj v celoti podvržen kitajski vojski).

Tiangong 1 ni večmodularna, torej sestavljena vesoljska postaja, kot je ISS, kjer Kitajci ne sodelujejo. Je prej "soba" v orbiti, opremljena s podpornimi sistemi in sončnimi celicami, in je večino časa prazna. Od septembra 2011 so jo kitajski tajkonavti (astronavti) s pomočjo vesoljskega plovila Šenzu obiskali dvakrat in v njej testno preždeli nekaj dni. Zdaj je postaja svojo življenjsko dobo presegla za dve leti, pri čemer so ji deli opreme začeli odpovedovati, zato so se na CMSEO-ju odločili poslati jo v zgodovino. Polagoma bo izgubljala nadmorsko višino in enkrat v prihodnjih mesecih zgorela v atmosferi.

Tajkonavt je kitajsko ime za astronavta, tako kot Rusi svoje ljudi v vesolju imenujejo kozmonavte. Tajkong pomeni vesolje.

Skoraj takoj zatem, jeseni letos, jo bo nadomestila druga in naprednejša različica, Tiangong 2, poroča Šinhua. Imela bo nadgrajene sisteme za vzdrževanje bivalnih pogojev - kar pomeni, da bo dejansko imela hermetično zaprto "eksperimentalno" kabino, v kateri bodo tajkonavti lahko dihali zrak, in to pri primerni temperaturi ter vlagi. Pogoje naj bi še letos pozimi preizkusili z enomesečnim obiskom posadke. "V nasprotju s Tiangongom 1 bo Tiangong 2 naš prvi pravi vesoljski laboratorij," je povedal Vang Džungjang, predstavnik kitajske Akademije za vesoljsko tehnologijo (CAST). Toda tudi druga različica naj ne bi trajala dolgo; 60-tonska tretja naj bi v nebo poletela in jo nadomestila okoli leta 2022, torej dve leti pred uradnim koncem delovanja ISS-ja. Trojka bo postala prvi del obsežnejše, večmodularne kitajske vesoljske postaje.

Znanost iz orbite
V nebo gredo tudi trije znanstveni sateliti. Prvi bo Satelit za kvantno znanost (QSS), namenjen pa bo poskusom s kvantnim povezovanjem. Drugi, TanSat, bo na Zemlji meril stopnje ogljikovega dioksida. Tretji, najbolj ambiciozen, pa je vesoljski observatorij HXMT, namenjen preučevanju zelo vročih delov vsemirja v rentgenskih žarkih. Če bo uspešen, bo lahko vsaj deloma nadomestil izgubo sicer pred kratkim izstreljenega japonskega teleskopa Hitomi, s katerim Jaxa še vedno ni uspela vzpostaviti stika.

Globlje, dlje ...
Do zdaj našteti podvigi, sojeni ali še nesojeni, so lokalne narave. Toda pravi fokus naslednjega desetletja bo v prostoru Zemlja-Luna in dlje, so pred kratkim sporočili kitajski uradniki, spet po pisanju agencije Šinhua. Ko bo enkrat postavljena orbitalna postaja, se bodo povsem posvetili odpravam dlje v vesolje. Prostor med Zemljo in njenim naravnim satelitom jim bo služil - če bodo dovolj hitri s tehnološkim napredkom - kot postaja za zbiranje (sončne) električne energije, ta pa bo naprej služila za rudarske podvige po bližnjih asteroidih. Kar 1.500 naj bi jih bilo "pri roki". "Prostor Zemlje in Lune bo strateško pomemben za veliko modernizacijo kitajskega naroda," je izjavil predstavnik obrambnega ministrstva. Predvsem cilja - tako kot trenutno Esa in Roscosmos - na južni pol Meseca, kjer je veliko vodnega ledu, ki stopljen lahko služi za pitje, kemično razbit v vodik in kisik pa za dihanje in gorivo.

Kar se Lune tiče, Kitajska ni noben novinec. Do zdaj je opravila več misij Čang'e; vključujoč rover Jutu (Žadasti zajec), ki je prvi po štiridesetih letih spet brskal po sivem prahu; ter Čang'e-T1, ki je prva sonda, ki je opravila pot okoli Lune in nazaj na Zemljo po letu 1976.

... na oddaljeno stran Meseca ...
Prav na podlagi izkušenj s še "živečim" Žadastim zajcem (hudim težavam navkljub) zdaj Kitajska napoveduje nov pionirski dosežek. Leta 2018 bo proti oddaljeni strani Meseca poslala Čang'e 4, pristajalnik, ki bo kot prvi v zgodovini pristal na tisti strani, ki se je z Zemlje nikoli ne vidi (in jo zato nekateri poimenujejo temna). Po sestavi in znanstvenih nalogah bo zelo podobna tretji različici, s pristajalnikom in vozilcem vred. Misija utegne biti zelo zanimiva zato, ker naj bi potekala v eni največjih lukenj v Osončju, nižini Atkin, ki je široka 2.500 kilometrov in globoka 13 km. Nastala naj bi kot posledica silnega trka z nekim drugim nebesnim telesom, zato utegnejo znanstveni instrumenti tam naleteti na globlje plasti Meseca, morda celo plašča. Toda še bolj kot to je za državo (še nesojeni) dosežek pomemben kot dokaz sposobnosti. "Kitajski več milijard dolarjev vredni napori v vesolju so prebudili narodni ponos in predstavljajo pomemben izkaz kitajskega globalnega položaja, pa tudi tehničnega znanja," je zapisala državna Šinhua.

Stalna postavljenost na tisto stran, ki gleda stran od Zemlje, pomeni težavo za komunikacijo z domom. Zato so napovedali skorajšnjo izstrelitev ene komunikacijske sonde na "sladko" gravitacijsko točko L2. Ampak ne tisto, ki se jo po navadi navaja za vesoljske observatorije - ta se nanaša na gravitacijski sistem Sonce-Zemlja. Lagrangeeve točke pa se najdejo tudi pri drugih sistemih dveh teles, tudi pri Zemlji in Mesecu, pri čemer je točka L2 v tem primeru 80.000 kilometrov stran od Meseca, in zemljin naravni satelit je premajhen, da bi lahko onemogočal komunikacijo z domom, so prepričani kitajski znanstveniki.

... in v troje na Mars
V petek pa so na kitajskem nacionalnem uradu za vesolje napovedali najambicioznejšo misijo do zdaj. V štirih letih nameravajo pripraviti vse za še neimenovano odpravo na Mars, izstreljena naj bi bila okoli leta 2020, cilj pa naj bi dosegla leto zatem. Vsebovala bo tako satelit, ki bo krožil okoli Marsa in skrbel za komunikacijo z Zemljo, pristajalni modul, pa še rover. Misija tri-v-enem bi bila edinstvena, saj še nobena država ni poskušala česa takšnega. Izjema je sicer Sovjetska zveza z misijo Mars 2, ki je tudi vsebovala pristajalnik z roverjem vred, a se je sfižila.

Tehničnih podrobnosti, recimo, kako rešiti vprašanje zelo zahtevnega pristanka po poti skozi redko atmosfero, ki za Nasine znanstvenike vedno prinaša nekaj "minut groze", še niso predstavili. Za zdaj se ve le to, da bo rover šestkolesen, tako kot Jutu, saj ga izdeluje ista ekipa. Bo pa precej večji - dvometrski in na električni pogon skozi sončne celice, tako kot Nasin Opportunity.

"Samo v primeru uspešne izvedbe misije s sondo pri Marsu lahko Kitajska zatrdi, da se je resnično lotila raziskovanja vesolja," je ob tem povedal državni uradnik. Šinhua piše, da so se notranji pritiski za pospešeno odpravo na Mars začeli, ko jih je prehitela Indija. Ta je leta 2014 v orbito uspešno utirila sondo Mangaljan in že načrtuje drugo istoimensko odpravo, ki bi prav tako lahko vsebovala tri omenjene elemente, med letoma 2018 in 2020. Prav tako jih utegnejo prehiteti Arabci, natančneje Združeni arabski emirati, ki nameravajo 50. obletnico ustanovitve države leta 2021 proslaviti z marsovsko sondo.

En marsovski poskus so sicer Kitajci že izvedli, leta 2011, ko so kanili v orbito rdečega planeta spraviti satelit Yinghuo-1. Novembra je bil z izstrelišča v Kazahstanu izstreljen na ruski raketi, na kateri je bila tudi ruska misija Fobos-Grunt, ki naj bi vzela vzorce materiala z Marsove lune Fobos in jih prinesla nazaj. Toda tehnična težava je vse skupaj ustavila, plovilo ni nikoli zapustilo orbite Zemlje.

Ameriške skrbi
Hiter napredek Kitajske skrbi ZDA, ki s Kitajsko na področju vesolja ne sodelujejo, saj to prepoveduje zakonodaja. Dejavnost azijske velesile redno in natančno spremljajo, saj sumijo, da gre pri teh naporih tudi za vojaške cilje; za razvoj orožij vesoljske narave. Do dela poročila posebne ameriške državne komisije se je dokopal časopis The Washington Post. ZDA sumijo, da bo Tiangong 2 (in naslednice) služil kot postaja, s katere bi Kitajska v primeru vojne lahko uničevala ameriške satelite. Ti predstavljajo pomembno komunikacijsko infrastrukturo za vojaško poveljevanje in usmerjanje letal ter vodenih izstrelkov.

Ne le to; del znanstvene srenje je v zadnjem letu večkrat izrazil zaskrbljenost, da bo Kitajska s takšnim tempom ZDA ujela - če ne celo prehitela - v naslednjih 20 letih. Četudi je uradni proračun Kitajske "le" tri milijarde dolarjev, medtem ko Nasin presega 18 milijard.


Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 23.04.2016 ob 16:42
Ne le to; del znanstvene srenje je v zadnjem letu večkrat izrazil zaskrbljenost, da bo Kitajska s takšnim tempom ZDA ujela - če ne celo prehitela - v naslednjih 20 letih

In kaj je narobe s tem, da neka nacija v tem prehiti ZDA, ne vem zakaj "zaskrbljenost" ?!
G.Bruno
# 23.04.2016 ob 17:50
komsomolec
komunisti osvajajo vesolje,

borut-blas
hvala bogu za kitajske komuniste, ki še edini skrbijo za napredek človeštva

Edino kar je v Kitajski ostalo od komunizma je ne-demokracija.
Triglavski zmaj
# 23.04.2016 ob 18:00
Kitajci imajo taikonavte, Sovjeti/Rusi kozmonavte, Američani astronavte.
Anar Hija
# 23.04.2016 ob 16:19
Naj pazijo kajti, zadaj, za luno so oni,....vztrajniki.... :)
janezkranjski122
# 23.04.2016 ob 18:29
Na sliki luninega površja s kitajskim roverjem se ne vidi zvezd.
A se ne bo noben teoretik spotaknil čez to?
endrug
# 23.04.2016 ob 18:30
Kmalu bodo Kitajci prebarvali Luno na rdeče.

Američani pa bodo napisali nanjo Coca Cola.

:-)
waslich
# 23.04.2016 ob 18:23
To nič ne pomeni -poglejte za kakšen denar lahko kupiš Kitajsko robo isto razmerje ki po kakovosti skoraj ne odstopa od zahodnih izdelkov .Če seštejemo še ameriško korupcijo v vojski so Kitajco že v prednosti...

ja, zato ker na Kitajskem ne obstaja korupcija :D Dej pojdi brat še naprej KS članke.

Drugače pa bojda tehnologija za na Mars je bila že dovolj razvita v 90ih letih prejšnega stoletja. Ampak ni nikoli bilo in verjetno še dolgo tudi ne politične volje, da se projekt dejansko izvede. Sicer tu verjetno govorimo o več 100 miljardah dolarjev, ki jih ni nihče pripravljen plačati.
danrr
# 23.04.2016 ob 16:53
Dobri ti kitajci-mars,luna,2.tir..................
Državljan št.1
# 23.04.2016 ob 16:38
Zdaj je postaja svojo življenjsko dobo presegla za dve leti, pri čemer so ji deli opreme začeli odpovedovati, zato so se na CMSEO-ju odločili poslati jo v zgodovino.

Elektroniko so slučajno kupili na ebayju? imam namreč enake težave
stsigismund
# 24.04.2016 ob 11:19
Zelo lepo oblikovan članek! Z vsemi viri za dodatne informacije... Krasen presek kitajskega vesoljskega programa, o tem se res malo piše in bere na naši strani sveta. Res sem ga z veseljem prebral!

Potem pa odprem zavihek s komentarji - napaka.
stewie
# 23.04.2016 ob 21:13
To me spominja na vic iz obdobja komunizma, ko v eni od osnovnih šol v SZ učitelj pravi otrokom: "Boste videli, otroci, poslali smo že prvega človeka v vesolje, ko boste pa vi odrasli, boste lahko svobodno potovali po vesolju in odšli na Luno, Venero in Mars!"
Potem pa eden od otrok dvigne roko in odvrne: "Tovariš učitelj, a to pomeni, da bomo lahko tam tudi prestopili za London, Pariz ali New York?" :))
dalton1
# 23.04.2016 ob 19:14
Že dolgo je znano, da bodo Kitajci napredovali na vseh področjih, saj imajo tradicijo, več kot 3 tisoč let staro kulturo, z lahkoto vsrkavajo vse znanje i tehnologijo, odpravili so lakoto, kar ni enostavno za milijardo in pol ljudi. Poleg tega njih ne zanima samo danes in jutri, kar je značilno za nas in Zahod, ampak kaj in kako bo čez 20, 50, 100 let....Nekdo je omenil kitajski komunizem, ni ga prav videti, saj ima celo Slovenec na Kitajskem podjetje s 50 zaposlenimi. Komunizem živi samo le v Severni Koreji in strah pred njim le v glavah naših desničarjev Janše , Grimsa Gorenjaka, Tanka, Baš Žibertove, ki je njihova "najbolj sijoča zvezda". Tisto kar počne Luka Mesec pa je le draženje le-teh.
PONOS
# 23.04.2016 ob 17:54
Bolj prav je kozmonavt ker so rusi imeli prvega človeka v vesolju ergo dobili pravico do ponimenovanja človeka v vesolju, če bi ga imeli američani bi bilo bolj prav astronavt.
janezkranjski122
# 23.04.2016 ob 18:37
Sicer pa je tukaj SpaceX večji player kot katerikoli drug posamičen narod. 10 let nazaj so komaj začeli (z velikimi težavami) izstreljevati majhne rakete, letos bodo izstrelili največjo na svetu, ki bo povrh še 90% ponovno uporabljiva, kdo ve, kaj bodo delali v 10 letih.
Montijev Piton
# 23.04.2016 ob 23:44

Lupo
Obe besedi sta grškega izvora.
from Greek astron ‘star’
from Greek kosmos ‘order, world’


Hahaha, pa je odletela hipoteza (spet grška beseda!) Anarhije (še ena grška beseda!!) o pravici Rusov (pravzaprav Sovjetov...) do poimenovanja potovalcev v vesolje. Na koncu so Grki tisti, ki imajo to ekskluzivo. Namreč, poleg izvirnih besed astron in kosmos so tudi zapufani do neba.
janezkranjski122
# 23.04.2016 ob 23:30
Galaxy

Na Luno potovat je nemogoče.


Dal si vir, ki trdi ne samo, da je potovat na Luno nemogoče, ampak da je vesolje in vsi sateliti in Luna sama, izmišljeni.

Dej drugič vsaj opozori vnaprej.
Machete
# 23.04.2016 ob 20:04
Kaj bi bil pa slovenski astronavt?
Vsemirnavt? Zvezdonavt? Vesoljnavt? :)
Janezski
# 23.04.2016 ob 18:27
Naj gredo, bo vsaj 1,5 milijarde ljudi manj na zemlji :)
Galaxy
# 23.04.2016 ob 23:53
Lol zgleda da sem postal magnet za "teoretike" :D Lupo ti si že 4 član v enem mesecu, ki me hoče prepričat, da je Zemlja ploščata ali da živimo pod hologramsko kupolo ali da je na tem svetu ena sama zarota ali da živimo v Matix-u ...

OK uživajte v svojih prepričanjih! Jaz vam ne branim. Brskajte po YT zgubljajte energijo za to ampak vsak izgubljen dan in trenutek se ne vrne več nazaj! Jaz grem raje v naravo tečt ali plezat in fotografirat ali pa občasno pokukat skozi teleskop in se predvem ukvarjat in posvečat tistim ki me imajo radi :-)
luxmundi
# 23.04.2016 ob 20:33
Glede militarizacije vesolja pa ... ta je precej odvisna od razmer na zemlji. Če se bo sedanja geopolitika nadaljevala, se bodo vojaške tehnologije žal postopoma selile tudi v vesolje.

Predvsem Američani bi kot vodilna sila lahko dali zgled in bi se morali počasi odreči vlogi svetovnega policaja in vse stvari na planetu reševati skupaj z ostalimi narodi v duhu sodelovanja. Namesto elitnih klubov držav (NATO, OECD, EU, ki že v osnovi izključujejo določene države in se borilo samo za lastne interese) bi veljalo okrepiti OZN. Predvsem pa bo zato potreben nek družbeni preskok stran od ideologije neskončne rasti in materializma, ki sama po sebi poraja konfliktne situacije.
luxmundi
# 23.04.2016 ob 20:27
Logično, da bodo Kitajci nekoč prehiteli ZDA, če pa imajo cca 5x več prebivalcev. Tudi Indija bo šla po tej poti.

Glede osvajanja vesolja pa je očitno potrebna nova tekma med državami, tokrat upam, da z večjim številom igralcev. Trenutno so močni igralci NASA, ESA, Roskozmos in pa Kitajci. Mogoče tudi Indija in Japonska. Seveda bo do neke mere potekalo sodelovanje, ampak vseeno bo bitka za prestiž. V vsakem primeru bi s tem raziskovanje vesolja dobilo nov zagon.
Vongobongo
# 23.04.2016 ob 18:41
endrug

Al bo pisal acoC-aloC?
Montijev Piton
# 23.04.2016 ob 23:40
Astronavti, kozmonavti, tajkonavti. Mi imamo pa samo Mesečnike.
Lupo
# 23.04.2016 ob 22:57
Obe besedi sta grškega izvora.

from Greek astron ‘star’

from Greek kosmos ‘order, world’
malibumbar
# 23.04.2016 ob 19:21
Anar Hija
# 23.04.2016 ob 16:19

Naj pazijo kajti, zadaj, za luno so oni,....vztrajniki.... :)


Misliš na Nacije?
gozdar1
# 23.04.2016 ob 18:19
Če ljudje že nismo sposobni upam, da to po desetletjih stagnacije vsaj spet pomeni novo tekmo v vesolju. Vsekakor bolje kot razkazovanje vojaških mišic, je pa res da se morajo kitajci še precej nučiti. Osebno me še bolj zanima kaj na tem področju počne Eu , ki ji samostojno še vedno ni uspelo niti poslati človeka v vesolje.
Alcarin
# 23.04.2016 ob 17:40
Silimo na Mars pa Luno pa še Zemlje ne mormo porihtat.... kako smešno :)
luckyss
# 23.04.2016 ob 16:29
S sedanjo tehnologijo bi na Luni lahko že zdavnaj "sadili krompir"..
Kaj se v resnici dogaja na tem v bistvu zelo strateškem področju, mi navadni smrtniki ne bomo v celoti obveščeni (milo rečeno:).
anrej_marija
# 23.04.2016 ob 16:14
al bo kitajski ekonomski balon veliko prej počil

http://www.newsmax.com/Finance/StreetTal
k/soros-china-debt-economy/2016/04/21/id/725047/?ns_mail_ui
d=96822512&ns_mail_job=1664721_04212
016&s=al&dkt_nbr=yiajqfuu
foxhunt
# 23.04.2016 ob 22:29
Upam, da ne bodo uporabili kitajskih čungalunga gum, ker pol bodo hitro odleteli s ceste.
tron
# 23.04.2016 ob 21:49
"hvala bogu za kitajske komuniste ki verjamejo v napredek s pomočjo znanosti"

Ja,tehnologija jim je bila podarjena drugače bi še zdaj živeli kot S. Korejci.
Veličina in razvoj narodan/kulture se vidi po tem kakšen odnos ima narod do narave in živali,torej nikakršen.
Vongobongo
# 23.04.2016 ob 18:39
Tooo Kitajci kr tko dalje. ;)
jaskelainen
# 24.04.2016 ob 16:42
@21.12.2012 - Pipinavti?
G.Bruno
# 24.04.2016 ob 07:28
borut-blas
kar je kitajcem ostalo od komunizma je predvsem ateizem in vera v znanost

Bedarija. Pod komunizmom je bil ateizem prisiljen, religije nezaželjene ali celo prepovedane. To ni bil ateizem svobodne volje in razmišljanja. Da je to res, priča vzpon religij v Rusiji in na Kitajskem v novejšem času, ko je represija popustila. Sicer me pa to ne čudi, ker smatram komunizem v kombinaciji z malikovanjem velikih voditeljev, samo za eno izmed religij. Razlika je samo v tem ali je bog materialen ali nematerialen.
mb128
# 23.04.2016 ob 23:03
No jaz pa ne pod oz. precenjujem nikogar in vedno vlečem strogo ločnico med znanostjo in ideologijo. Bom navedel en primer.
http://feedproxy.google.com/~r/Livescien
cecom/~3/uRJqGbiiPbiiPBA/54519-darkest-metal-converts-sunlight-to-steam.html
Sicer pa škoda da Zemljani še nismo dosegli že takšno sociološko raven, da bi vesolje raziskovali, izkoriščali za dobrobit slehernika na tem planetu. Sem tudi zaskrbljen saj lahko to privede do novih tenzij med petelini.
tron
# 23.04.2016 ob 21:17
Nasa je edina firma na svetu,ki deluje kontradiktorno logiki in napredku.
Reversed engineering narobe obrnjen.
S staro konzervo so pristali na luni,zraven so stisnili buggya(kam so ga dali?),pristali brez kraterja,vse posneli in na daljnsko posneli še odhod,polet iz lune v perfektnem kadru.
Kamero so seveda daljinsko vodili iz zemlje.
Ampak seveda takrat je bilo vse možno,danes s 1000x bolj napredno tehnologijo pa ne.
Šment,ko lahko farbaš ljudi,ko tehnologija ni dostopna na voljo pa je le prenos iz parih pikslov preko tv-ja.
Carji nategovanja so tile Nasovci.
RudeCorona
# 23.04.2016 ob 20:43
".... ki po kakovosti skoraj ne odstopa od zahodnih izdelkov"

Nimas pojma, kako bi si želel, da je to res. Sam sem ravnokar vrgel dva jurja stran zarad tega, ker sem to verjel.

Odstopa. Zelo. In zato vedno preveri originalno garancijo in ne samo tisto, ki jo zahteva država, v kateri izdelek prodajajo.
mb128
# 23.04.2016 ob 18:16
Jep, Kitajci hitijo z velikimi koraki, morebiti prevelikimi.
PONOS
# 23.04.2016 ob 17:52
Četudi je uradni proračun Kitajske "le" tri milijarde dolarjev, medtem ko Nasin presega 18 milijard.
To nič ne pomeni -poglejte za kakšen denar lahko kupiš Kitajsko robo isto razmerje ki po kakovosti skoraj ne odstopa od zahodnih izdelkov .Če seštejemo še ameriško korupcijo v vojski so Kitajco že v prednosti...
esspero
# 27.04.2016 ob 19:20
Bolje da gredo na mars kakor v Slovenijo.!
janezi
# 10.07.2017 ob 18:26
Proračuni kitajske so le navidezni.Vojska doda...Sicer se pa veselim vsakega napredka človeštva-prej ali slej imamo vsi korist.
Gumirabikardirka
# 26.04.2016 ob 15:47
> Na sliki luninega površja s kitajskim roverjem se ne vidi zvezd.

kulise morjo bit podobne tistim pred 40+ leti
REsnica
# 24.04.2016 ob 19:44
kitajci so sposobni veliko več, kot poceni robo prodajat zahodnjakom... ampak dokler smo mi zadovoljni s tako (ne)kvaliteto... le zakaj naj je po kapitalistični filozofiji ne bi prodajali? če bi zahod zahteval kvaliteto... bi jo kitajci zanesljivo začeli proizvajazt in prodajat. Huawei je med telefoni ponuja za malenkost nižjo cenio zelo dobro kvaliteto. Celo googlov nexus imajo....
REsnica
# 24.04.2016 ob 19:41
še američani so večji komunisti kot kitajci. se jih pa američani bojijo kot hudič križa.... kdor ima slabo vest...
Galaxy
# 24.04.2016 ob 18:39
stsigimund

Dobrodošel v klub :-)stsigimund
keka77
# 24.04.2016 ob 16:30
Ponos, kaj pa če bi kar rekli VESOLJCI po naše, ker Kozmos je po rusko...
21.12.2012
# 24.04.2016 ob 12:55
le kako bi mi poimenovali naše spejs trevelje?
pipi strel naj se loti projekta pa bo.
mb128
# 24.04.2016 ob 00:06
Ena zanimivost kar tako. Pa da me ne bo kdo obtožil da hočem spodbujat karkoli je pa še kako zanimivo še posebej zato če pogledaš kdo so udeleženci.
https://youtu.be/wgSZA3NPpBs
kazz
# 23.04.2016 ob 17:42
Kitajska in Indijska konkurenca Zda bo le prispevala k hitrejšemu razvoju človeštva. Je pa res, da bo hitrejši razvoj potekal na račun kvalitete življenja navadnega človeka (več denarja v vesoljske programe, manj pravic za navadnega človeka).
vladarsvemira
# 24.04.2016 ob 07:34
Ima se može se!
Kazalo