Vaša ocena: 
Ocena 2,0 od 4 glasov
Ocenite to novico!
Pogosto se zgodi, da moramo zaradi glasne okolice skoraj kričati v telefon. Znanstveniki se trudijo, da bi to postalo preteklost.
Na inštitutu za tehnologijo v Karlsruheju v Nemčiji so razvili prototip naprave, ki tako rekoč bere z ustnic. Z njo nam ne bi bilo več treba govoriti na glas, sogovornik na drugi strani slušalke pa bi še vedno slišal, kaj želimo povedati.
Naprava je narejena tako, da zazna drobcene signale, ki jih povzročijo mišice, ko človek govori. Te premike in utripe nato posname, tudi če besede niso slišne, in jih generira v sintetiziran govor. Deluje pa tako, da se devet elektrod namesti na obraz in vrat posameznika, te pa nato spremljajo premikanje mišic, s pomočjo katerih tvorimo besede. Zaznane pulze se prenese na mehanizem, ki jih posname in ojača ter preko bluetootha pošlje na računalnik. Na računalniku se to pretvori v besedilo, nato pa še v zvok.
Tiha komunikacija
Kot je dejala pobudnica projekta Tanja Shultz, jo je k raziskovanju spodbudila vožnja z vlakom, ko je sedela zraven moškega, ki je zaradi slabe slušnosti več čas kričal v telefon. "Mi temu pravimo tiha komunikacija," je dejala. Po njenem mnenju bi tehnologijo v prihodnosti lahko namestili tudi v prenosne telefone.
Naprava temelji na elektromiografiji, torej metodo registriranja električnih pojavov v mišičevju. Z njo si pomagajo tudi v medicini, predvsem pri odkrivanju nevroloških bolezni. Prototip so predstavili tudi na sejmu elektronike Cebit v Hannovru v Nemčiji, ki je potekal prejšnji teden.
To je sicer relativno velik uspeh, saj so takšni signali izredno šumeči.
Da bi pa tako tehnologijo aplicirali na mobilne telefone je pa popolnoma absurdno. Ljudje si pač ne bodo lepili elektrod po obrazu, ko bodo želeli govoriti in tudi procesorska moč potrebna za analizo signalov je gotovo daleč izven dosegljivega na mobilnikih (in bo to še kar nekaj let).
Članek je torej povsem privlečen za lase. Namesto, da bi ga posvetili zanimivi raziskovalni aplikaciji EMG signalov in morda povedali kaj več o tem, ste privlekli na plano popolnoma absurdno in smešno ekstrapolacijo te tehnologije.
Žalostno je predvsem to, da je predstavnica raziskovalne ekipe morala izreči to njej gotovo očitno neumnost o možni alikaciji te tehnologije na mobilnike, da so jo mediji začeli sploh poslušati.