Laboratorijske miši. Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO
Laboratorijske miši. Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO
Možgani
Tudi če bi bila presaditev možganov uspešna, bi jih zelo verjetno napadel imunski sistem. Odprla bi se tudi vprašanja identitete. Foto: Pixabay

Italijanski nevrokirurg Sergio Canavero od leta 2015 javno napoveduje izvedbo revolucionarnega medicinskega posega. Presaditev človeške glave na novo telo. Tega ni izvedel še nihče v zgodovini, ne le zaradi etičnih pomislekov, temveč zato, ker medicina na to ni pripravljena. Canaverove napovedi so naletele na ostro in izjemno količino kritike v znanstveni skupnosti. Podrobnosti podviga ni nikoli javno predstavil, niti se niso pojavile v znanstvenih publikacijah, kjer bi jih lahko preverila stroka. Pacient prostovoljec pa bo najverjetneje šel skozi hudo, nepredstavljivo trpljenje, ki ga bo skrajšala zgolj prezgodnja smrt, opozarjajo številni znanstveni glasovi.

A Canavero se ne da in nadaljuje (javno slabo dokumentirane) poskuse. O najnovejšem poroča britanski medij Independent. Canavero je skupaj s kitajskim kolegom Šjaopingom Renom ustvaril bitje iz treh glodavcev. Miši je odrezal glavo in jo prišil na podgano, in sicer na vrat. Tretja podgana je bila pripeta kot pripomoček za vzdrževanje potrebne količine krvi.

Presaditve je ponovil na večji količini podgan. Možgani v presajenih glavah so v povprečju ostali dejavni 36 ur, poroča Independent. Canavero je poskus označil kot velik uspeh, saj je bil ključni namen poseg izvesti dovolj hitro, da ni bilo prevelike izgube krvi, kar je pri obglavljenju zelo mogoče. Pomembno je bilo tudi v vmesnem času ohraniti glavo živo, nevronske celice so namreč zelo občutljive na izgubo kisika in začnejo odmirati že po nekaj minutah.

Pred kratkim je izvedel poskus na psu. Prerezal mu je hrbtenjačo in po lastnih trditvah uspešno nazaj vzpostavil pretežen del živčnih povezav. Tudi ta trditev je nepreverljiva. Nekaj podobnega je storil mišim, ki so po posegu lahko izvajale nekatere gibe z udi, a pri njih je motorika v živčni sistem nekoliko drugače umeščena.
Ravno povezovanje hrbtenjače z novimi možgani je največja prepreka. Kot je pred časom za MMC-jev podkast Številke pojasnila nevrokirurginja Maja Bresjanac: "Milijoni živčnih povezav so pri meni, kakršni so, a pri vas so drugačni. Pripojiti krna enega na drugega nujno ne pomeni vzpostaviti funkcijskega stanja. Groba arhitektonska zgradba hrbtenjač je podobna, a da bi povezali ustrezne nitke skupaj na tako grob način, kot si on predstavlja, je obsojeno na neuspeh."

Lani je po lastnih trditvah presadil glavo z opice na opico, menda uspešno. Žival so po 20 urah "iz etičnih razlogov" ubili.

Prvo presaditev s človeka na človeka bo po lastnih trditvah izvedel še letos na Kitajskem.
Postopek so prvič izvedli na opici leta 1970. Opica se ni mogla premikati in je živela le devet dni. Poginila je, ko je imunski sistem telesa zavrnil glavo.