Čeprav je sistem za določanje spola pri današnjih sesalcih povsem razčlenjen, pa njegova narava pred več kot 180 milijoni leti ni jasna. Foto: BoBo
Čeprav je sistem za določanje spola pri današnjih sesalcih povsem razčlenjen, pa njegova narava pred več kot 180 milijoni leti ni jasna. Foto: BoBo

Spol človeka in drugih sesalcev določata dva kromosoma – X in Y, piše Science Daily. Kromosom Y je prisoten le pri moških, medtem ko imajo ženske dva kromosoma X. A daleč v preteklosti sta bila ta dva kromosoma enaka, dokler se Y v moških ni začel počasi razlikovati od X-a v ženskah.

Počasi se je kromosom Y začel krčiti do te mere, da danes vsebuje le še okoli 20 genov, medtem ko jih kromosom X vsebuje več kot tisoč. Ekipa pod vodstvom profesorja Henrika Kaessmanna s centra za integrativno genomiko Univerze v Lozani je zdaj ugotovila, da se je diferenciacija v sesalcih začela pred približno 180 milijoni let. Takrat se je pri skupnih prednikih vrečarjev in višjih sesalcev pojavil gen, ki je določal spol, imenovan SRY.

Nekje v tistem času, pred približno 175 milijoni let, pa se je pri stokovcih pojavil še en gen, AMHY, ki je bil prav tako odgovoren za pojav kromosoma Y. Po besedah Kaessmanna sta se tako oba gena, ki sta povezana s testikularnim razvojem, pojavila ob skoraj istem času, a povsem neodvisno.

A narava sistema, ki določa spol skupnih prednikov današnjih sesalcev, še ni povsem jasna, glede na to, da takrat, ko so se predniki sesalcev razvili, kromosom Y še ni obstajal. Ena izmed teorij je, da je spol določala temperatura, kar je na primer sistem, ki določa spol pri krokodilih še danes.