Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Direktorje bi imenovala vlada
Jadran Lenarčič
Lenarčič predstavlja projekcijo prihodnjega financiranja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Znanost
Z zakonom niso zadovoljne ne univerze ne inštituti. Znanost potrebuje drugačno obravnavo, sporočajo. Foto: Radio Slovenija
Znanost
Predstavniki akademije in raziskovanja predstavljajo skupno stališče. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Lenarčič: Novi raziskovalni zakon je prazno satovje

Zakon iz javne razprave
30. november 2017 ob 18:08,
zadnji poseg: 30. november 2017 ob 19:01
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

S predlogom zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti so nezadovoljni v raziskovalnih inštitutih in na univerzah, saj da je nedodelan, brez koncepta inovacijske dejavnosti in upoštevanja stališč delovne skupine.

Poenoteno stališče glede novega raziskovalnega zakona so predstavili direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek, direktorja Kemijskega inštituta in Instituta Jožef Stefan (IJS) Gregor Anderluh in Jadran Lenarčič, rektorja ljubljanske in novogoriške univerze Igor Papič in Danilo Zavrtanik ter predsednik Inženirske akademije Slovenije Stane Pejovnik.

Zakon sploh ni dodelan, ni bil nikoli prediskutiran niti v delovni skupini niti v širši strokovni javnosti, med raziskovalci in uporabniki, je dejal Lenarčič. Zakon ne naslavlja ključnih težav slovenske znanosti, njene mednarodne konkurenčnosti in povezovanja z gospodarstvom ter vpeljuje rešitve, ki gredo po njihovem mnenju v napačno smer, je pojasnil Lenarčič, ki je v imenu inštitutov predstavil poenoteno stališče.

"Gre za etatizacijo raziskovalnih organizacij, saj se spreminja imenovanje direktorjev, ki naj bi jih imenovala vlada, kar je korak nazaj," je poudaril. Dodal je, da se ukinja financiranje programov raziskovalnih skupin, ki s 60 odstotki predstavlja glavni steber nacionalnega financiranja znanosti. Spreminja ga v institucionalno financiranje na način, ki ima lahko "poguben vpliv na kakovost in mednarodno konkurenčnost raziskovalne in razvojne dejavnosti".

Prav tako nov raziskovalni zakon po oceni znanstvene in visokošolske sfere ne postavlja investicij v raziskovalno infrastrukturo, najslabše je to, da zmanjšuje avtonomnost raziskovalnim organizacijam in povečuje vpliv politike na izvajalce dejavnosti. "To se predvsem nanaša na način imenovanja direktorjev raziskovalnih zavodov, v besedilu je preveč napak, ostankov starih besedil, nedoslednosti," je dodal Lenarčič, ki je zakon označil za "prazno satovje".

(Ne)združena zakona
Lah Turnškova se strinja z omenjenimi stališči, a je hkrati kot predsednica sveta za znanost in tehnologijo spomnila, da so sprva želeli združiti oba zakona, visokošolskega in raziskovalnega, ki bi urejal raziskovalno dejavnost na vseh institucijah, tudi v gospodarstvu. "To je bilo zavrnjeno, zakon, ki je pred nami, ni usklajen z visokošolskim zakonom," je pojasnila Lah Turnškova, ki ne verjame, da bodo na decembrski seji sveta zakon potrdili.

Da zdajšnje besedilo ne sledi raziskovalni resoluciji 2011-2020, so prepričani tudi v Inženirski akademiji Slovenije. Njen predsednik Pejovnik je dejal, da zakon potrebuje temeljito prenovo in podporo raziskovalne sfere, gospodarstva in drugih uporabnikov.

Anderluh je opozoril na pomen institucionalnega financiranja, ki v predlogu zakona ni podrobno razdelano, pogreša tudi vprašanje evalvacij programskih skupin.

Univerze želijo en zakon, ki bo urejal poenoteno področje visokega šolstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. "Na univerzi delujejo oboji, tako raziskovalci kot visokošolski učitelji, zato teh dveh dejavnosti ne moremo ločevati," je bil jasen rektor ljubljanske univerze Papič.

Rektorju novogoriške univerze Zavrtaniku pa se zdi grozljivo izgubljati čas z dokumentom, ki je "milo rečeno neprimeren". Poudaril je, da besedilo kaže na to, da pisci niti približno ne vedo, kako funkcionira znanstvenoraziskovalna sfera, in vnašajo rešitve, ki so se v preteklosti izkazale za neprimerne.

ARRS se do predloga ni opredelil
Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je po pregledu predloga zakona ministrstvu posredovala 16 pripomb in predlogov. Menijo, da je treba jasno opredeliti pristojnost agencije pri raziskovalni dejavnosti zlasti z vidika, da predlog ureja poleg raziskovalne tudi razvojno dejavnost, hkrati pa ne opredeljuje ločene agencije za tehnologije in inovacije.

Prav tako je treba po mnenju agencije opredeliti javno službo, odprto znanost in odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, institucionalno financiranje z ohranjanjem programskih skupin in digitalno poslovanje agencije, procesne dopolnitve in drugo.

ARRS se ni odločil za enostransko podporo ali zavračanje predloga zakona, saj proces oblikovanja novega zakona omogoča ureditev ključnih vprašanj financiranja raziskovalne dejavnosti, hkrati pa ocenjujejo, da bo treba vložiti še mnogo truda v enoznačno razumevanje omenjenih področij in zagotoviti izvedljivost načel, ki bodo dogovorjena, so še navedli na agenciji.

VIDEO
Direktor IJS Jadran Lenarčič o novem zakonu o raziskovalno razvoj...
Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Brahe
# 30.11.2017 ob 19:06
@mb128, kaj imamo od znanosti? Poleg tega, da se pogrunta kaj novega, se na inštitutih med študijem "kali" tudi ogromno študentov, ki tako dobijo tudi dobre izkušnje in znanje, ki ga lahko prinesejo tudi v podjetja! Je pa tako, od bazične znanosti direktno ni bilo nikoli nič. A na tem "nepotrebnem" znanju se na koncu lahko naredi marsikaj. A misliš, da je veliko ljudi 100 let mislilo, da se npr. iz nekih čudnih nerazumljivih elementov lahko proizvaja elektriko? Ne, je bilo pa potrebno veliko bazičnih raziskav ter kasneje inženirskega znanja, da smo prišli do jedrskih elektrarn =)
slovenkaaaa
# 30.11.2017 ob 19:01
mb128, nekatere učinke lahko dokaj hitro zaznavaš, druge pa bolj na dolgi rok. Denimo, ta gen za staranje, kaj pomaga delavcu na minimalcu, da so odkrili neke njegove lastnosti? Po drugi strani pa, ali ni pomembno, da imamo take raziskave? Če ne bi znanosti podpirali v preteklosti, recimo pred 200 leti, kje bi bili z vidika napredka? Če bi rekli, da pač kmet ima motiko in plug in mu Leonardo da Vinci in njegova letala pač nič ne pomagajo pri njegovem vsakdanu...
dejneseri
# 30.11.2017 ob 20:05
Marsikateri izum, ki ne danes nepogresljiva vsakdanja stvar, je rezultat ‘brezveznega’ raziskovanja, poizkusanja, zezanja, igranja, in resnega dela.

Redkokateri izum je bil izumljen, domisljen in uporabljen s ciljem blaznega zasluzka, vsaj ne primarno.

Zato je govort o utilitaristicni znanosti, ki naj sluzi gospodarstvu in profitu neumnost in izkazuje kompletno nerazumevanje znanosti kot tudi zgodovine znanosti, na kateri pac temelji sedanjost kot jo poznamo.
Sirtuin
# 30.11.2017 ob 18:59
Marko Bešlič, naravoslovec in profesor, se sprašuje kaj ima človeštvo od znanosti :D.
aktivist
# 30.11.2017 ob 20:52
Sprasujete se kaj imamo ljudje od znanosti? Kaj imamo pa od sporta (reprezentance)?
dejneseri
# 30.11.2017 ob 21:45
Seveda, mb128, ampak nasa drzava ne razmislja naprej, ampak nazaj.

Drugace tudi ne more bit, se o strateskih in razvojnih usmeritvah in prioritetah odlocajo pol-izobrazeni pol-politikanti...
@twwwter
# 30.11.2017 ob 21:15
mb128,

V odstotku BDP v Sloveniji vlagamo v znanost pol manj kot razvite države. Naj to še dodatno zmanjšamo?
@twwwter
# 30.11.2017 ob 20:46
mb128: "...Kaj konkretno ima država in njeni državljani od teh raziskav?!"

Kaj naj bi Prometejevi jamski ljudje imeli od svetlobe belega dne?
dejneseri
# 30.11.2017 ob 20:42
Mb128, ne razumem kje vidis problem v tem kar sem zapisal.
Tocno to sm hotel rect, da ne mores pricakovat, da bo znanost na ukaz nasla pravo pot.

Znanost je iskanje poti, tocno tako kot pravis. In jasno, da najdes pravo moras pac poskusat.

Problem je seveda, ce oblast tega ne razume in razume samo to, da naj se znanost financira iz prodajanja tiste ene prave izmed mnogih napacnih poti.
mb128
# 30.11.2017 ob 20:14
dajneseri
A ja?! Pa mi povej zakaj privatna iniciativa financira Seti? Vsaj na prvi pogled je to čisto metanje denarja naravnost v smeti. Veš jaz na znanost gledam tako kot na partijo šaha ali pa celo labirint. Iz labirinta vodi mnogo stranpoti prava pot je le ena. Naloga znanstvenikov pa je tudi najti pravo pot in tudi stranpot ni vstran vržen denar kajti znanstveniki so pač ugotovili, da neka pot ne vodi nikamor!
dejneseri
# 30.11.2017 ob 20:06
Ampak tega cvetober politikov zadnjih 25 let ne zmore razumet, zraven pa se lep del populacije...
slovenkaaaa
# 30.11.2017 ob 19:02
Sirtuin, saj ni narobe, če se to vpraša... ker marsikdaj gre znanost res na stranpoti, pa usmerja v neko zbiranje točk pri raziskovalcih, to je narobe.
johnsmith
# 01.12.2017 ob 14:33
G. Lenarčič je že nekaj star in bi lahko vedel, da je to ustanovljeno za pranje denarja (javni denar v privat žepe).
mertaus
# 30.11.2017 ob 20:26
Bravo Lenarcic, se posebej bi si lahko vsi vzeli k srcu izjavo od 4:30 naprej (posnetek zgoraj)!
mb128
# 30.11.2017 ob 20:01
slovenkaaa&Brahe
Popolnoma sta me narobe razumela in posledično tudi vajin -, ki sem ga dobil verjetno od vaju ni, vsaj po mojem na mestu!
Mislim, še kako se zavedam, da neke raziskave ni možno takoj aplicirati. Pravzaprav jaz se sploh ne sprašjem zakaj astronomi, pardon tej besedni zvezi, zijajo v zrak? Zavedam se, da do praktične uporabe nečesa lahko preteče tudi stoletje ali več.
Pa moj komentar v bistvu sploh ni bil o tem. V bistvu sem hotel ošvrkniti vlado. Ona bi mirala biti koordinator vsega tega a žal, kolikor sem jaz razumel članek ni. Ali ne zna ali celo noče pa je vprašanje zase. Dejstvo je, da prebiram mnogo tujih člankov in v vseh državah se vlade trudijo povezati znanost, šolstvo in gospodarstvo na najboljši možni način. Žal te težnje jaz pri nas ne zasledim in, kolikor razumem članek vsaj jaz, posledica te že kar frustracije je tudi ta članek in bojim se tudi vedno večji brain drain, ki državi in s tem vsem nam prinašajo samo zgubo!
HOR
# 30.11.2017 ob 19:41
Skratka financiranje slovenske znanosti je še naprej politično skropucalo s psevdoznanstveno podlago...
LosAlamos
# 30.11.2017 ob 18:44
Se ne čudim.
aristotel
# 06.12.2017 ob 20:22
Zrejo nas denar in serjejo. Naj povedo kaj so naredili. Nekaj dobrega in veliko slabega.
Bivši uporabnik
# 01.12.2017 ob 11:25
Država bi morala podpirati znanost in razvoj! Če bi imeli pametno državo, bi ta oblikovala ustrezno strategijo na tem področju, da bi bila sredstva čimbolj racionalno in učinkovito porabljena.
m72
# 01.12.2017 ob 00:36
"Rektorju novogoriške univerze Zavrtaniku pa se zdi grozljivo izgubljati čas z dokumentom, ki je "milo rečeno neprimeren". Poudaril je, da besedilo kaže na to, da pisci niti približno ne vedo, kako funkcionira znanstvenoraziskovalna sfera, in vnašajo rešitve, ki so se v preteklosti izkazale za neprimerne."

Tako to je, ko zakon pišejo isti "znalci", ki "popravljajo krivice" pri plačah v javnem sektorju.
Dumr
# 30.11.2017 ob 23:35
mb128 en izmed takih učinkov je recimo podjetje Cosylab, plače in delovni pogoji tam govorijo zase. Brez vlaganj v znanost takih podjetij v Sloveniji ne bi bilo in bi še vedno ponosno štancali polizdelke za švabe in se trkali po prsih v proizvodnjah širom slovenije, razen tistih ki so v dotičnih proizvodnjah na minimalcu.
mb128
# 30.11.2017 ob 21:39
@twwwter
Ja le kje si pa ti razbral, da se jaz zavzemam za kaj takega?! A nisem v svojem inicialnem komentarju pod tem člankom zapisal za znanost ni nikoli dovolj denarja?! A si to razumel kot kritiko? Veš vse kar sem zapisal je le to, da naj damo znanosti čimveč denarja. Zapisal sem pa tudi to, da ta znanost mora dati v končni fazi tudi rezultate. Ti pa niso merljivi samo z produkti ampak tudi z novimi teoretičnimi dognanji kar ima lahko za posledico višji rejting naših fakultet, večji ugled, več tujih študentov, več..., ki na koncu prinese več denarja državi sami!
mb128
# 30.11.2017 ob 21:29
dajneseri
Glej zdaj bom zapisal nekaj kar je, gledano iz današnje perspektive, ne samo znanstvena fantastika ampak že kar utopija. Politika da cilj pridobivanje energije iz vakuuma oz. zero point energy. Veš jaz pri naši vladajočih pogrešam nekaj takega kar je npr. storil JFK. To ni bil ukaz, podana je bila smer. In če znanost hoče biti financirana s strani države jo ima slednja pravico usmeriti! Drugače pa naj to počne privatna iniciativa oz. meceni.
Eno vprašanje. Zakaj je bilo v Luksemburgu ustanovljeno podjetje za rudarjenje na asteroidih? A poznaš odgovor? Jaz ga ne a vsaj nekateri ga poznajo zagotovo in vedo že sedaj da bo to pripeljalo do cvenka. Kdaj, čez 100, 200 let?! To se ne ve, a cvenk bo cinglal zagotovo!
Le zakaj razmišljaš tako kratkoročno?! Veš, vsaka pametna država že sedaj dela plane kaj bo čez 50, 100 let samo o tem se ne govori na glas!
@twwwter
# 30.11.2017 ob 19:02
Vlada dokaj stabilno izvaja politiko pozicioniranja Slovenije nekam v spodnjo polovico EU držav druge hitrosti, ki jo je začrtala z izjemno podporo mega lakirnici, zato ni pričakovati, da bi jo pri tem zmedel nek zakončič. Sredstva za znanost bi bilo potrebno preprosto podvojiti, da bi ujeli rep ta boljših in na rezultate počakati vsaj pet let. Pet let pa je za to vlado doba, ki je predolga, da bi jo zanimala.
Benji
# 30.11.2017 ob 21:10
Odkritja vrhunskih znanstvenikov se morajo izraziti v odpiranju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Nima smisla vlagati v znanost če se znanstveniki zaposlijo v tujih korporacijah in s tem ne vrnejo matični državi desettisoče evrov vloženih v "zastonj" šolstvo.
mb128
# 30.11.2017 ob 21:08
@twwter
Za Prometeja& beli dan sicer ne vem vem pa da so jamski ljudje imeli nekaj od Prometeja&ognja!
Sicer pa je, kolikor je znano vsaj meni, jamski človek sprva prišel do ognja s pomočjo strele nakar je odkril, da če eno stvar podrgneš ob drugo lahko tudi dobiš ogenj. Znanost torej!
aktivist
Oboje prej kot slej pripelje do cvenka! Če ti tega ne vidiš pa je tvoj problem. Veš tudi ugled se da tržiti.
Vojanov79
# 30.11.2017 ob 20:28
Kar ne mores verjeti kaksna skripucali lahko spisejo. Svoje mastne pokvarjene prste bi se radi namocili v znanost. Nesposobni bi radi na silo (s pomocjo politike) postali sposobni. Vse v imenu javnega interesa. Kot v zdravstvu.
mb128
# 30.11.2017 ob 18:40
Glejte takole bom zapisal, za znanost nikoli dovolj denarja. A tu je še eno dejstvo. Ta denar mora slej kot prej obroditi sadove. Zato zastavljam sledeče vprašanje. Kaj konkretno ima država in njeni državljani od teh raziskav?!
Saj ne rečem tudi MMC se zelo potrudi, da nam bralcem&uporabnikom tega portala prikaže do česa vse so se dokopali naši znanstveniki. A dejstvo je, da se na koncu čisto vse ustavi pri tem hudičevem cvenku. Ergo, ne bi bilo slabo če bi MMC tudi kdaj predstavil kakšno korist je od raziskav znanstvenikov imela država, imelo gospodarstvo, imeli vsi mi v končni fazi!
Kazalo