Površje Marsa je suha kamnita pustinja. Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell University/Arizona State University
Površje Marsa je suha kamnita pustinja. Foto: NASA/JPL-Caltech/Cornell University/Arizona State University

Pomanjkanje vode je razvidno iz površine meteoritov, ki jih je Priložnost posnela na površju Marsa, piše ScienceDaily. Ekipa znanstvenikov pod vodstvom Christiana Schröderja z Univerze v Stirlingu je namreč analizirala slike omenjenih meteoritov, ki so kljub vsebnosti železa povsem brez rje.

Schröder je z ekipo izračunal, koliko časa bi bilo potrebno, da bi se na njihovi površini naredila rja. Ugotovili so, da je ta proces na Marsu od 10- do 10.000-krat počasnejši kot v najsušnejših predelih na Zemlji. To nakazuje, da izjemno sušno podnebje na rdečem planetu vztraja že milijone let.

To je pomemben podatek, saj se Mars omenja kot najbolj primeren za iskanje zunajzemeljskega življenja - in tekoča voda je po mnenju znanstvenikov njegova najpomembnejša predpostavka.

"Dokazi kažejo, da je bil Mars pred več kot tremi milijardami let moker in bi lahko podpiral življenje. Vendar nam zadnji podatki kažejo, kako sušno je v resnici to okolje, in če bi življenje obstajalo v predelih, ki smo jih preiskovali, bi ga morali iskati v globokih podzemnih žepih," je še pojasnil Schröder.