Laboratorijske miši. Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO
Laboratorijske miši. Fotografija je simbolična. Foto: MMC RTV SLO

Sesalci pri razmnoževanju polovico svojega genoma podedujejo od matere, polovico pa od očeta. Pri tem so nekateri geni podvrženi posebnemu mehanizmu, imenovanemu genetsko vtisnjenje. Za ta mehanizem je značilno, da se izrazi le kopija gena enega od staršev, raziskavo prek AFP-ja povzema Slovenska tiskovna agencija.

Da bi obšli ta mehanizem, so znanstveniki uporabili haploidne zarodne matične celice, ki imajo samo en set kromosomov, in ne dveh kot pri običajni spolni reprodukciji. S posebnim postopkom so spremenili genetsko sestavo celice, pri čemer so izbrisali vtisnjene gene. Nato so celico vbrizgali v jajčece miši. Postopek se je sicer pri moških in ženskih parih miši razlikoval.

Proces je bil uspešnejši pri dveh samicah, saj so iz 210 zarodkov ustvarili 29 mladičev, ki so dočakali odraslo dobo in so se lahko tudi normalno razmnoževali. Mladiči, ustvarjeni iz DNK-ja dveh samcev, so preživeli zgolj 48 ur.

"Avtorji so naredili pomemben korak pri razumevanju, zakaj se lahko sesalci razmnožujejo zgolj spolno," je povedal Christophe Galichet z londonskega raziskovalnega inštituta Francis Crick Institute, ki deluje na področju biomedicine.

Teoretično bi lahko ta metoda, pri kateri se postavljajo številna etična vprašanja, predstavljala nov način kloniranja sesalcev. Vendar zaradi etičnih in varnostnih pomislekov še dolgo ne bo uporabna za spočetje otrok istospolnih parov, še poroča STA.

Svoje ugotovitve so avtorji predstavili v četrtkovi izdaji znanstvene revije Cell Stem Cell.