Raziskovalec Ali Hadžimiri in ekipa z inštituta Caltech so vezje naredili tako, da se lahko znova avtomatično nastavi in ostane funkcionalno tudi po tem, ko je bilo resno poškodovano, piše Extremetech.
Stvar se seveda ne sestavi sama nazaj ali proizvede novih delujočih delov. Vsebuje pa pomožni procesor, ki priskoči na pomoč, ko se deli primarnega mikroprocesorja poškodujejo. Pomožni procesor nato na hitro "razmisli", kako lahko osnovni mikroprocesor še naprej opravlja naloge. Prav tako se je zmožen na hitro sprogramirati in odločiti, ali bo več pozornosti namenil varčevanju z energijo ali storilnosti.
Ekipa je procesor, da bi ga poškodovala, obstrelila z laserjem in mu odvzela okoli polovico od 100.000 tranzistorjev. Napravica je potrebovala le nekaj milisekund, da se je pobrala in nadaljevala delo. Raziskovalci so prav tako odkrili, da je bil, če mikroprocesorja niso obstreljevali z laserjem, ta zmožen povečati svojo učinkovitost tako, da je zmanjšal porabo energije za polovico.
Čeprav je vezje še kar precej let oddaljeno od zmožnosti modela T1000, ki je nagnal strah v kosti Johna Connorja in izbuljil oči mulcem ob gledanju Terminatorja 2, so nove zmožnosti monitoringa in prilagajanja velik korak v smeri samopopravljivih enot v bolj občutljivih sistemih. Ob morebitni poškodbi bo pomožni procesor namreč poiskal najboljši način za izrabo preostalih bitov. Po besedah Hadžimirija je to tehnologijo tudi mogoče uporabiti pri katerem koli vezju.