Eden najodmevnejših uspehov Ese spada na področje kometov. Že leta 1986 je poslala Giotto neposredno v rep kometa, predlani pa je na kometu kot prva tudi pristala. Nalogo je opravil Philae (fotografija je sicer fotomontaža). Foto: ESA/ATG medialab
Eden najodmevnejših uspehov Ese spada na področje kometov. Že leta 1986 je poslala Giotto neposredno v rep kometa, predlani pa je na kometu kot prva tudi pristala. Nalogo je opravil Philae (fotografija je sicer fotomontaža). Foto: ESA/ATG medialab
Zdravko Počivalšek, Johann-Dietrich Wörner
Zdravko Počivalšek (levo) in Johann-Dietrich Wörner (desno) ob slovesnem podpisu sporazuma. Foto: Esa

Medtem ko drugi govorijo o brexitu, mi sprejemamo nove članice, delamo 'sloentrance'.

Johann-Dietrich Wörner, generalni direktor Ese
Esa
Trenutno stanje. S temno barvo so prikazane polnopravne, z malo manj temnosivo sodelujoče članice, preostale pa so nečlanice. Foto: Esa
Sabina Koleša
Sabina Koleša, generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, poudarja, da ima Slovenija precejšen absorpcijski potencial, a ga morajo podjetja znati realizirati. Foto: BoBo

Država je zelo dejavna na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovativnosti ter ima dolgo tradicijo na področju astronomije in znanosti o vesolju.

Esa o Sloveniji
René Oosterlinck, Janez Janša, Mojca Kucler Dolinar
Poletje 2008 in podpis prve pogodbe z Eso, ki jo je predstavljal René Oosterlinck, na slovenski strani pa premier Janez Janša ter Mojca Kucler Dolinar, ministrica za izobraževanje, znanost in tehnologijo. Foto: Esa
Peter Hulsroj, Gregor Golobič
Leto 2010 in začetek petletke, ki se zdaj izteka. Na levi takratni minister za izobraževanje, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, na desni pa Peter Hulsroj (Esa). Foto: ESA/A. Le Floc'h


Evropska vesoljska agencija (Esa) je ena največjih tovrstnih agencij na svetu - prekaša jo le ameriška Nasa - in Slovenija je stopila na predzadnjo stopničko do polnega članstva v njej. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in generalni direktor Ese Johann-Dietrich Wörner sta na sedežu organizacije v Parizu podpisala sporazum o pridruženem članstvu. Veljal bo pet let, začenši z ratifikacijo dokumenta v državnem zboru. Poslanci imajo za to dve leti časa, v vmesnem obdobju do ratifikacije pa bo Slovenija obdržala dozdajšnji status sodelujoče članice.
Članstvo prinaša obilo prednosti, tako gospodarske v obliki poslovnih priložnosti kot v oplajanju znanstvene sfere in tehničnem znanju. Za polnopravno vstopnico v evropski klub pa mora država premagati tristopenjski mehanizem.


Tri stopnice ...

Prvi korak je podpis sporazuma o sodelovanju, kar je Slovenija storila leta 2008. Ta ne prinaša nobenih finančnih posledic. Status sodelujoče države je dobila leta 2010, ko je podpisala drugi pomemben dokument: sporazumen petletni načrt povečanja in krepitve tistih zmogljivosti, ki so lahko uporabne v vesoljski industriji. Faza se je za Slovenijo iztekla lani, ko je bila postavljena pred zadnjo odločitev: ali opustiti članstvo v Esi, morda podaljšati status sodelujoče članice - ali pa se odločiti za polnopravno članstvo. Izbrala je zadnje in preteklo leto potrošila v pogajanjih z Eso.
... in en obvoz
Slovenija pa je ubrala nekoliko daljšo pot do polnopravnega članstva. Pot vključuje opcijski daljši obvoz, imenovan pridruženo članstvo. Nekatere države se zanj odločijo, druge ne. Slovenija je očitno ocenila, da se ta pot bolj izplača. Do zdaj je namreč plačevala 1,4 milijona evrov na leto za precej omejeno sodelovanje. Denar se je lahko prelil nazaj v državo oz. slovenska vesoljska podjetja ali ne.
Zdaj bo zadeva precej cenejša: članarina za pridruženo članstvo po poročanju Slovenske tiskovne agencije znaša zgolj 400.000 evrov. In zanjo dobi več. Do zdaj Slovenija ni mogla sodelovati v izbirnih programih Ese, po novem bo lahko. "Status, ki ga ima Slovenija v Esi danes in ga bo imela v naslednjih dveh letih, je dejansko finančno in vsebinsko najugodnejši," je sicer že med pogajanji komentiral Počivalšek.

Glas pri odločanju
Prav tako bo lahko Slovenija imenovala svoje predstavnike v različne odbore Ese. Vesoljski projekti, ki jih - ali jih bo - peljala, pa bodo deležni Esine podpore v obliki koriščenja kapacitet in storitev, so zapisali na Esi. Vse to bo odvisno od izbire, v katerih programih bi Slovenija s svojimi podjetji sploh rada sodelovala. Takrat se bo tudi 400.000 evrov članarine povečalo s slovenskimi prispevki v te programe. Prednost je v tem, da bo se bo večina tega denarja zanesljivo stekla nazaj v Slovenijo. Pri sodelujočem članstvu to ni bilo tako zanesljivo, saj so tam za sodelovanje pri razpisih potrebovali partnerja iz polnopravne članice.

Ratifikacija še letos
Generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo Sabina Koleša je za MMC napovedala, da bo ratifikacija predvidoma opravljena novembra. Na tak način bi lahko Slovenija že na decembrski ministrski konferenci Ese v švicarskem Luzernu razkrila, v katerih programih bo sodelovala. To je še posebej pomembno za porajajočo se slovensko industrijo. Sodelovanje pri Esi prinese tako neposredne posle za agencijo kot povezovanje s ključnimi akterji področja, pa še reference, ki so pomembne za samostojni prodor na svetovni trg, je pojasnila Koleševa. Poudarila je še, da se celoten projekt lepo sklada s Strategijo pametne specializacije, enim osrednjih projektov te vlade.

"Naši vesoljski industriji se s podpisom pridružitvenega sporazuma z Eso na široko odpirajo vrata za vstop na globalne trge," je ob podpisu zatrdil Počivalšek. Ministrstvo je identificiralo okoli 40 podjetij, ki so izrazila interes za sodelovanje. "Slovenija želi sodelovati v programih, kjer ima slovensko gospodarstvo še poseben potencial. To so projekti na področju opazovanja Zemlje, navigacije ter vesoljske tehnologije," je razkril.

Pa še nekaj delovnih mest bo kmalu na voljo. "Dogovorili smo se tudi, da bomo z novim letom v Eso poslali od dva do tri mlade slovenske predstavnike, ki bodo delali na agenciji, s čimer bo mogoče še okrepiti komunikacijo med Slovenijo in Eso," njegovo izjavo posreduje STA.

Opazen napredek
Esa je skupaj s Slovenijo v sklopu pogajanj preverila izvajanje petletnega načrta in ugotovila, da je napredek opazen. "Država je zelo dejavna na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovativnosti ter ima dolgo tradicijo na področju astronomije in znanosti o vesolju," so ob tem zapisali na Esi. Agencija pa je opozorila, da bo morala Slovenija zagotoviti konkurenčno okolje.

Kako bo z denarjem
Po petletnem statusu pridružene članice bo Slovenija lahko postala polnopravna. A če bo država želela, lahko tudi v vmesnem obdobju zaprosi za uvrstitev na najvišjo stopnico, je pojasnila direktorica direktorata. Takrat pa bo spet nastala dilema, ki se ji je izvršilna oblast tokrat izognila. Polno članstvo bo Slovenijo predvidoma stalo dva milijona evrov. Vprašanje je, kdo jih bo plačal. Po lanskem predlogu bi namreč po četrtino prispevala štiri ministrstva, a se tri s tem predlogom niso strinjala. Dva milijona evrov je obenem ena najvišjih članarin v mednarodnih organizacijah za Slovenijo.

Prišel naj bi nazaj
Toda denar bi moral priti nazaj, kažeta analizi tako ministrstva kot zainteresiranega gospodarstva. Multiplikator bi moral biti dvakratni, kar pomeni, da bi se ob dvomilijonskem vložku v državo v obliki poslov vrnili štirje milijoni evrov. Seveda ob predpostavki uspešnega kandidiranja na razpisih, a izkušnje iz tujine kažejo, da je ta scenarij zelo verjeten. Marsikje je multiplikator še precej višji.
Wörner: Slovenija naj izkoristi priložnosti
Esa je samostojna medvladna organizacija. Ustanovljena je bila leta 1975 z združitvijo dveh evropskih vesoljskih programov ELDO in ESRO. Poteza je bila namenjena povečanju sodelovanja z Naso in drugimi agencijami po svetu. Ni del Evropske unije, Evropska komisija je pri njej opazovalka, pa čeprav v štirimilijardni proračun prispeva kar 900 milijonov evrov letno. Njenih 22 članic je skoraj izključno evropskih držav, izjema je le Kanada, ki ima status pridružene članice. Nečlanici EU-ja sta dve: Norveška in Švica. Z evropskega dela je bila zadnja pridružena članica Finska leta 1986. Esin generalni direktor Wörner je velik zagovornik projekta gradnje kolonije na Mesecu v prihodnjem desetletju. Bo del tega tudi naša država?

Ob podpisu je Wörner izrazil upanje, da bo Slovenija izkoristila priložnosti novega statusa, in da bo sčasoma postala polnopravna članica. Takole je njegove besede posredoval STA: "Esa daje navdih. Esa služi družbi, na primer skozi opazovanje Zemlje, navigacijo in telekomunikacijo. Esa resnično koristi državljanom, njenim članicam in globalni družbi." Dodal je še šalo: "Medtem ko drugi govorijo o brexitu, mi sprejemamo nove članice, delamo 'sloentrance'."

Evropski odtis v vesolju
Med vidnejše projekte Ese v zadnjem času spadajo projekt zaznave gravitacijskih valov Lisa Pathfinder, satelitski navigacijski sistem Galileo, satelitski opazovalni sistem Copernicus, lunarni pristajalnik (skupaj z Rusijo), lovec na komete Rosetta, marsovski pristajalnik ExoMars, veliki vesoljski rentgenski teleskop Atena, projekt 3D-mapiranja Galaksije Gaia in še mnogo, mnogo več ... celoten seznam je na voljo tukaj.

Video: Dnevnik o Sloveniji "na poti v vesolje"















Medtem ko drugi govorijo o brexitu, mi sprejemamo nove članice, delamo 'sloentrance'.

Johann-Dietrich Wörner, generalni direktor Ese

Država je zelo dejavna na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovativnosti ter ima dolgo tradicijo na področju astronomije in znanosti o vesolju.

Esa o Sloveniji