Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Esa ima v načrtu podobno misijo, sprva sta bili združeni
  • Možnost sodelovanja med Eso in Naso ostaja
  • Juno opravil drugi znanstveni oblet Jupitra
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 36 glasov Ocenite to novico!
Evropa
Računalniško izdelana podoba površja Evrope. Za pristanek je zelo zahtevno, še bolj pa za morebitno vozilo. Foto: NASA/JPL-Caltech
Evropa
Orbiter Evropa MFM ne bi krožil okoli Evrope, temveč okoli Jupitra. V nekaj letih naj bi opravil 45 orbit in prav toliko bližnjih obletov lune na poti. Foto: Nasa
Evropa
Nad Evropo je Hubble zaznal vodne gejzirje. Tu je predstavljen eden izmed scenarijev, kako naj bi voda prišla do površja. Foto: NASA/JPL
Evropa
Dejanska fotografija Evrope. Luna je le malo manjša od planeta Merkur. Povsem je prekrita z ledom, ki je pri temperaturi skoraj minus 200 stopinj Celzija trd kot granit. Barvne črte naj bi bile sestavljene iz morske soli in glinastih mineralov. Foto: NASA/JPL-Caltech/SETI Institute
Jupiter
Svež posnetek Jupitra, delo sonde Juno. Vidna je meja med dnevom in nočjo. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS/Mai
Evropa
Domnevna notranja struktura Evrope. Foto: NASA/JPL
Evropa
Še ena podrobnost z Evropinega površja. Foto: NASA/JPL/University of Arizona
Evropa
Podrobnost z Evrope prikazuje "tigrove črte", dokaz aktivnosti ledenega oklepa. Spodaj mora biti dovolj toplote, da to gibanje lahko poganja. Foto: NASA/JPL-Caltech/ SETI Institute
Mason Peck
Jupiter Foto: NASA/Cornell University/NSF

Dodaj v

Nasa gre na luno Evropo z vrtalnim strojem

Pot na Evropo
27. december 2016 ob 21:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasina misija za Jupitrovo luno Evropa je letos postala dvodelna. Poleg orbiterja bo izdelan tudi pristajalnik, ki bo ali vrtal v ledeno skorjo ali pa se vanjo z veliko hitrostjo zarinil.

Jupitrova luna Evropa je eden najverjetnejših krajev v Osončju, kjer bi še lahko našli zunajzemeljsko življenje. Ima ogromen podledni ocean, ki je po oceni Jima Greena, vodje Nasinega oddelka za planetarno znanost, "popolno okolje za možnost razvoja življenja". Poudarek je na 'možnost razvoja', za zdaj namreč ni niti enega neposrednega dokaza zanj. Se pa posredni nabirajo, in to v zadnjih letih vse pogosteje.

Temu primerno se k 3.000-kilometrskemu nebesnemu telesu obrača pozornost vesoljskih agencij. Esa aktivno pripravlja svojo misijo JUICE, Nasa pa se je prav lani odločila s polno paro zagnati svojo. Obe bosta predvidoma izstreljeni na začetku naslednjega desetletja, pri cilju pa v 30 letih, kar lepo prikazuje dolgotrajnost tovrstnih podvigov.

Politika veli podvojitev
Nasina Misija se imenuje Europa MFM (Europa Multiple Flyby Mission) ali Odprava za večkratni oblet Evrope. Sprva je bila načrtovana zgolj kot orbiter, kot sonda, ki bi krožila okoli Jupitra, pri tem pa nekaj ducatkrat ošvrknila še ledeno luno. Toda novice o vse bolj obetavnem podlednem oceanu so očitno zbudile apetite pri ameriški politiki, zato se je misija razširila. Ameriški kongres je letos Nasi naložil, da mora na Evropi tudi pristati, je poročal portal Spacenews.

Tako je Europa MFM zdaj dvodelna in Nasa še ni popolnoma prepričana, kako jo izvesti. Na raketo se lahko namesti omejena količina tovora in ga pošlje v globoko vesolje. Poleg tega je načrtovani orbiter že zdaj kompromis med želenim ter možnim, večtonski "dodatek" lahko ravnotežje podre in misijo vrne na začetek.

Toda Nasa je državna agencija in navodilo zakonodajalcev je zanjo ukaz, zato so že zagrizli v načrte. Nekaj o njih sveže poroča portal Space.com.

Pristajalne rakete kontaminirajo
Osnova misije je iskanje znakov morebitnega obstoja življenja, kemikalij, ki lahko do življa pripeljejo ali pa iz njega izhajajo. Pristajalnik bi lahko Evropo kontaminiral. Za zaviranje vse do nadzorovanega dotika s površjem bo moral uporabljati protipotisne rakete, podobne tistim na Nebesnem žerjavu, ki je na Mars dostavil rover Curiosity.

Z njih bodo bruhale amonijakove kemikalije, bogate z dušikom. Dušik pa je sestavni del beljakovin, DNK-ja in je vsepovsod po vseh znanih življenjskih oblikah. Območje, kjer bo naprava pristala, bo torej poškropljeno s to snovjo in neprimerno za preučevanje.

Evropin rover?
Nasa zato po poročanju Space.com preučuje dve nadaljnji možnosti. Prvič, da bi bil pristajalnik premičen, torej neke vrste rover. Tako kot se je Opportunity lahko odpeljal več kot 42 kilometrov stran od svojega mesta pristanka na Marsu, tako bi MFM poiskal še nezamazane dele ledene skorje. A ta možnost je manj verjetna. Površje Evrope je močno nalomljeno in na mikroravni zelo slabo mapirano. Rover bi lahko mimogrede pristal na spolzki ledeni klančini, se razbil na lednih pečinah ali padel v ledeniško razpoko. Teh je ogromno - v vsakem primeru preveč, da bi zaradi njih tvegali večmilijardno in večdesetletno odpravo.

Zato je v tem trenutku še najbolj verjetna možnost, da bo pristaljalnik nepremičen in opremljen z vrtalnim strojem. Prodreti bi bilo treba minimalno deset centimetrov, za dovoljšno zanesljivost pa vsaj meter v globino. Tamkajšnji vzorec bi bil verjetno nekontaminiran, pa tudi zaščiten pred močnim Jupitrovim sevanjem, ki tudi spreminja kemično sestavo. Po poročanju Space.com si znanstveniki želijo še globlje.

Penetrirati v granit
Zadnja možnost je penetrator, raketi podobna naprava, ki bi z veliko hitrostjo treščila v luno in se z golo silo prebila globoko v led. Ta bi lahko prodrla res globoko, mogoče tudi do morebitnih žepov tekoče vode znotraj 20-kilometrske skorje ledu. Toda trdi penetrator bi se srečal z dokaj nevoljno tarčo: tudi Evropin led je trd, in to kot granit. Nadalje ima Nasa s konceptom težave; nazadnje ga je uporabila pred 26 leti. V sklopu misije Phoenix sta se dve kovinski masi zarili globoko v prst Marsa - in se nikoli oglasili nazaj.

Masivno breme
Ne glede na končno izbiro je ameriški kongres Nasi naložil težko breme - dobesedno. Že orbiterjeva predvidena masa znaša okoli pet ton. Pristajalnik z vso potrebno opremo in gorivom za zaviranje spusta bo številko nedvomno prekašal. To je že preveč za raketo Atlas V. Nasa zato po poročanju SpaceNews.com razmišlja, da bi ali izvedla dve ločeni izstrelitvi ali pa uporabila precej dražjo, a obenem tudi najmočnejšo raketo vseh časov SLS. Ta je sicer še v razvoju in ni povsem nujno, da bo preživel menjavo ameriške oblasti.

Izstrelitev z SLS-om bi obenem skrajšala čas potovanja za nekaj let. Atlasov itinerarij namreč potrebuje nekaj začetnega kroženja po notranjem Osončju in zbiranja energije s pomočjo obletov kamnitih planetov.

Kongres je Nasi še naložil, da se izstrelitev ne sme zgoditi pozneje kot leta 2022.

Kaj počne Evropa oziroma Esa
Sprva, pred desetletjem, sta Nasa in Evropska vesoljska agencija (Esa) želeli misijo izvesti skupno. Roki je razklenilo pomanjkanje denarja; obe agenciji sta svoja podviga zato za nekaj časa postavili na hladno. Skozi čas je nato Esa obudila svoj del pod kratico JUICE (Jupiter ICy moons Explorer, torej Raziskovalec Jupitrovih ledenih lun). To je sonda, oborožena z desetimi znanstvenimi instrumenti. 350 milijonov evrov vredna pogodba o izdelavi med Eso in Airbusom je bila podpisana decembra lani. Izstrelitev je predvidena za leto 2022, prihod pa leta 2030. JUICE naj bi tri leta in pol švigal po Jupitrovem sistemu, še posebej pa okoli ledenih lun Evrope, Ganimeda in Kalista, pri čemer naj bi končal prav v orbiti zadnje omenjene lune.

Naslednik Cassini-Huygensa?
Na tej točki je nekaj zmešnjave. Spaceflightnow.com poroča, da je Nasa Eso povabila k novemu sodelovanju. Esa bi - če bo za to našla denar - prispevala pristajalnik ali penetrator. V tem primeru bi obe agenciji poslali vsaka svojo sondo, ena pa bi na "konkurenčno" pripela še pristajalnik. Zapletenosti navzlic sta nekaj podobnega že izvedli, in to zelo uspešno. Misija Cassini-Huygens je v sosednji Saturnov sistem leta 2005 pripeljala Nasino sondo, ki še deluje, ter Esin pristajalnik, ki je prvi fotografiral tla lune Titan, polne metanotokov.

Zakaj je Evropa zanimiva
Pod do 25 kilometrov debelo ledeno skorjo Evrope naj bi se skrival 100 kilometrov globok globalni ocean tekoče vode. O njegovem obstoju sklepajo posredno, prek magnetnega polja, ki ga lahko ustvari dinamo iz kamnitega jedra ter podlednega oceana, ter prek gejzirjev, ki jih je vesoljski teleskop Hubble že večkrat fotografiral bruhajoče iz južnega pola, nazadnje septembra letos.

To pomeni dvoje. Evropa ima tekočo vodo in očitno toplotni vir, ki jo ohranja kot kapljevino. Krivec je po vsej verjetnosti domači planet Jupiter in njegova sila plimovanja, ki se v notranjosti Evrope prevaja v toplotno energijo. Zadnja teoretična modeliranja nadalje kažejo, da se tudi v Evropi verjetno skriva "organska juha", torej dovolj raznolikih organskih snovi in kemične energije, da bi to v stotinah milijonov let lahko spočelo življenje. Najbrž ne ribe ali mehkužci, kakšne ekstremofilne bakterije pa mogoče.

Enkelad je še bolj zanimiv
Ne glede na vse to je čudno, da se agencije niso lotile sorodne Saturnove lune Enkelad. Tam je obstoj podlednega oceana dokazan bolj zanesljivo, tako prek gejzirjev, ki so oprali sondo Cassini, kot prek gravitacijskih meritev. Nadalje je analiza izbruhane pare pokazala, da so v Enkeladu dejansko prisotne snovi, ki zagotavljajo kemično energijo in organske snovi.

Juno končal drugi veliki oblet
Jupiter ima ta trenutek v svojem sistemu eno človeško sondo. Nasin Juno je tja prispel junija letos in je dokaj svež, komaj je zares začel znanstveno delovanje. Uvodne mesece je porabil za uravnavanje orbite, ki ga ponese od nekaj milijonov kilometrov oddaljenosti prav do vrhov oblakov Jupitra. Bližnja srečanja se zgodijo približno enkrat na dva meseca, o septembrskem smo že poročali, decembrsko pa je zaznamovala napaka v delovanju. Juno je iz neznanega razloga ugasnil motor, računalnik pa je začel delovati v varnem načinu. Zdaj je spet v normalnem obratovanju, Nasini inženirji pa tuhtajo, kaj je šlo narobe.


Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Bob Sacamano
# 27.12.2016 ob 22:49
Ko bo več ljudi na tem svetu poznalo Evropo, kot Kim Kardashian bo nekaj upanja za nas obstoj
Haunter
# 28.12.2016 ob 06:09
Pri miljardah galaksij in miljardah zvezd v vsaki je nemogoče, da nebi bla še kje kakšna civilizacija.
G.Bruno
# 27.12.2016 ob 23:40
Jej,jej. Če se bo to dobro končalo...
:)

Skippy
# 28.12.2016 ob 01:18
@Baltzar87

Ko bo več ljudi na tem svetu poznalo Evropo, kot Kim Kardashian bo nekaj upanja za nas obstoj

Jaz pa bom zapisal tako --- s temi teoretiki zarote je vsak dan manj upanja za naš obstoj. Ti ljudje so veliko bolj nevarni kot neka Kim Kardashian.
Adi H.
# 28.12.2016 ob 04:09
Verjetno so tudi v našem osončju kakšne bakterije, sem pa prepričan, da je v vesolju še ogromno življenja, verjetno tudi civilizacij, sami zagotovo nismo v tej neskončnosti.
Palpatine
# 27.12.2016 ob 23:31
Površje Evrope je močno nalomljeno in na mikroravni zelo slabo mapirano.

?

"Mapiranje" (angl. maping) = Kartiranje.
Space Voyager
# 28.12.2016 ob 11:26
Dober članek. In odličen povzetek linkov do vsega na temo Evrope...
RudeCorona
# 28.12.2016 ob 18:04
"Osnova misije je iskanje znakov morebitnega obstoja življenja

Misija obsojena na neuspeh,..."

... z vidika religije ... z vidika znanosti pa bo uspeh tudi, če teh znakov ne najdejo. Za znanost in pravzaprav za vsak zdrav razum je popolnoma enako "dobro", če uspe določeno predpostavko potrditi ali pa ovreči.
Franc Pijanc
# 27.12.2016 ob 23:06
Too, končno.
zapatist
# 29.12.2016 ob 11:21
Zadnja možnost je penetrator, raketi podobna naprava, ki bi z veliko hitrostjo treščila v luno in se z golo silo prebila globoko v led. Ta bi lahko prodrla res globoko, mogoče tudi do morebitnih žepov tekoče vode znotraj 20-kilometrske skorje ledu.

Da ne bo potem čez nekaj časa sledil povračilni udarec..:)
Vongobongo
# 30.12.2016 ob 17:51
vinkljkugla

In kaj te moti pri Nasini znanstveni fantastiki?
geni7us
# 28.12.2016 ob 18:32
zanimiva misija ki je vredna uspeha..... sicer pa sem tudi sam zagovornik tega da drugi manipulirajo z nami... pa še glede prejšnega članka pri katerem nekateri ne priznavajo podnebnega segrevanja....te zanikanja videe in razne stvari delajo naftne družbe... pol pa razmislite...vsem se gre za denar, žal.
veleum77
# 28.12.2016 ob 00:56
@G.Bruno
# 27.12.2016 ob 23:40

2010 The Year We Make Contact 1984

ravno sem pogledal tale film. če je v filmu kaj resnice, bo zelo zanimivo :)
mb128
# 28.12.2016 ob 08:42
Jep, Nasa se je odločila da gre na Evropo. In potem pride Dump, pardon Trump....
Ne vem no, ko sem malo brskal po tujih medijih, da bi prebral kaj oni pišejo o tem sem naletel na članke tipa Kitajci to, Kitajci tisto, Kitajci ono. Ne vem no... No ja, naletel sem pa tudi na članek, da je Nasa podprla misijo na Enceladus. Potem pa je tu še naš naraven satelit.
Da bi Dump, pardon Trump bil tako radodaren?! No ja, iz Nasinih ust v božja ušesa...
Glede vrtanja oz. penitriranja pa samo sledeče. Dokler ne vemo o kakšni debelini ledu govorimo tukaj je vse skupaj bolj akademska razprava.
Sicer pa močno upam, da bo Nasa proti Evropi sondo poslala zares!
Ramus
# 28.12.2016 ob 18:40
z vidika znanosti pa bo uspeh tudi, če teh znakov ne najdejo.

Sicer je to kao osnovni apostolat v znanosti, potrditi ali ovreči, a vendar je misija, cilj odkriti znake življenja. Neodkritje le teh, bo pomenilo neuspeh. Saj misija ne bo dosegla svojega cilja,... pa to vsaj zame ni tako pomembno. Zame je zanimivo,da se ameriška politika tako trudi odkriti kako je nastalo življenje. To pa je intrigantno, še zlasti zaradi vloge, ki jo bodo ZDA igrale v prihodnosti. Menim, da to dvoje namreč ni naključje, ter da je med seboj povezano,...
vinkljkugla
# 30.12.2016 ob 16:12
ramus čestitke. si eden redkih tule ki berejo z možgani ne očmi.
vinkljkugla
# 30.12.2016 ob 15:15
od kakšne dobre znastveno fantastične knjige lahko še potegneš kaj pametnega o življenju. od te nasine znastvene fantastike pa še tega ne.
manrose.
# 27.12.2016 ob 23:11
Obe bosta predvidoma izstreljeni na začetku naslednjega desetletja, pri cilju pa v 30' letih, kar lepo prikazuje dolgotrajnost tovrstnih podvigov.

Prej, prej bo treba. Prepocasi gre vse skupaj. Zaprite znanstevnike v laboratorij, dokler ne najdejo hitrejsih pogonov!
krosnjar
# 28.12.2016 ob 03:45
Me prav zanima kakšne organizme in semena pošiljajo po vesolju. Vrtanje? Svinjanje!
Baltzar87
# 28.12.2016 ob 00:27
Iskanje življenja na Evropi je tak nateg, kot večina laži, ki nam jih NASA streže, da upraviči financiranje s strani ljudstva. Kaj pa zares počne s tem denarjem, bodo pa vedele prihodnje generacje, ki bodo v "učbenikih" brale, kako zmanipulirani so bili ljudje tega časa. Ko bi le kritična masa ljudi to dojela, bi se pisala lepša zgodovina.
braun
# 27.12.2016 ob 23:02
Silovitost magnetnega polja vzpostavlja kozmično logiko, ki je človeštvo ne prevaja prav enostavno. Znanost bo to rešila kot je rešila Hubla, moramo pa vedet, da Evropa dobesedno bruha magnetizem, ki bi zmedel še marcedes benz mašino v Istrskem hrastovem gozdu.
Ramus
# 28.12.2016 ob 00:15
popolno okolje za možnost razvoja življenja".

To je na Zemlji, ne pa na Jupitrovi luni,... in če vam na Zemlji ne uspe najti odgovora(dokaza), kako je nastalo življenje, zakaj mislite, da boste našli odgovor na luni, ki kot boste ugotovili v sebi ne skiva življenja??!
Ramus
# 27.12.2016 ob 23:44
da bi to v stotinah milijonov let lahko spočelo življenje. Najbrž ne ribe ali mehkužci, kakšne ekstremofilne bakterije pa mogoče

Mogoče? Kako točno že? Saj je menda v znanosti vse utemeljeno na dokazih, da ne rabimo zgolj verjeti v razno razne -mogoče in - verjetno.

Verjetno je tudi Bog ustvaril življenje,... mogoče pa res,
Ramus
# 28.12.2016 ob 00:09
Osnova misije je iskanje znakov morebitnega obstoja življenja

Misija obsojena na neuspeh,...
Ramus
# 28.12.2016 ob 00:03
Ne glede na vse to je čudno, da se agencije niso lotile sorodne Saturnove lune Enkelad.

Ja ni čudno,... če vsi gejzirji polni organske juhe niso izbruhali niti enega samega samcatega mikroorganizma, potem nima nobenega smisla še izgubljati čas z iskanjem nečesa, za kar niti ne znajo pojasniti, kako da bi se naj formiralo kar samo od sebe - DNA. In še bolj absurdno je, da ne želijo aplicirati iste logike, kot jo želijo aplicirati pri iskanju začetka življenja na Zemlji. Če bi namreč našli mikroorganizme na luni, bi takoj rekli, da je tako nastali življenje na Zemlji, žal ista logika ne deluje v obratni smeri, če namreč Enkelad ni imel v sebi življenja ( očitno življenje ne nastane, kot si nekateri predstavljajo), zakaj bi ga pa sedaj kar naenkrat imela Evropa?? Veste, to ni znanost,...
Ramus
# 27.12.2016 ob 23:40
Zadnja teoretična modeliranja nadalje kažejo, da se tudi v Evropi verjetno skriva "organska juha", torej dovolj raznolikih organskih snovi in kemične energije, da bi to v stotinah milijonov let lahko spočelo življenje.

Teoretična, modeliranja, verjetno - pobožne želje. In za to je nekdo celo odobril proračun,...
Kazalo