Na svetu so tri lokacije, kjer so do zdaj našli kamnine, ki imajo več kot štiri milijarde let na grbi. Ena je v zahodni Avstraliji, kjer so izbrskali prastara zrnca, dve pa v Kanadi; ena v severnem Quebecu, in še ena v Severnih teritorijih, prizorišče sveže rekordne najdbe. Za njo stojijo znanstveniki Univerze v Alberti.

Od posameznih najdenih kamnin so še starejši minerali, denimo cirkon.

Skupaj je bolje
Z datiranjem kamnin, še posebej tako zelo daleč v preteklost, je vedno težava: starost je zelo težko določiti. Navadno se to počne s kombinacijo več metod, ki skupaj dajo neki približek. Znanstveniki Univerze v Alberti pa so našli kombinacijo obojega: skale, ki vsebujejo tudi te minerale cirkona. Skupna najdba je precej pomagala ne le k natančnejšemu datiranju, temveč je poskrbela še za dodatne informacije o obdobju.

Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature Geoscience.

"Cirkon ohrani kemični podpis in informacije o časovnem obdobju, ki jih poznejši geološki procesi ne morejo izbrisati. Prav tako skala ohrani podatke, ki jih cirkon sam ne more," je izjavil Jesse Reimink, prvi avtor raziskave.

Točno starost so določili na 4.019,6 milijona let. Za primerjavo: Zemlja naj bi nastala 4,5 milijarde let nazaj.

Kemična sestava skale je podobna tisti, ki dandanes še nastajajo na območju sodobne Islandije. In prav nekje na tem območju sveta naj bi 4,4 milijarde let nazaj prvič začela nastajati zemeljska skorja, domnevajo znanstveniki.

Najstarejše izpred 4,4 milijarde let
Kot rečeno, od skal in kamnov so še starejši minerali cirkona oziroma cirkonijevi (Zr) neosilikati. Najstarejši primerek naj bi štel kar 4,4 milijarde let, najden pa je bil v zahodni Avstraliji. Če datiranje drži, potem se je zemeljska skoraj vsaj deloma strdila že 100 milijonov let po nastanku planeta.

Prav tako z analizo mineralov cirkona (tokrat iz zahodne Avstralije) so znanstveniki z Univerze v Leedsu naračunali, da je Zemljino magnetno polje staro najmanj štiri milijarde let.