Znanost in tehnologija
(8)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 10 glasov Ocenite to novico!
Nobelovi nagrajenci
Letošnji Nobelovi nagrajenci so Jacques Dubochet, Joachim Frank in Richard Henderson. Foto: Reuters

Dodaj v

Nobelova nagrada za kemijo za razvoj krioelektronske mikroskopije

Preučevanje najmanjših podrobnosti celičnih struktur, virusov in beljakovin
4. oktober 2017 ob 12:51
Stockholm - MMC RTV SLO, STA

Nobelova nagrada za kemijo gre letos v roke Švicarja Jacquesa Dubocheta, Američana Joachima Franka in Britanca Richarda Hendersona za razvoj krioelektronske mikroskopije, revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v raztopinah.

Metoda poenostavlja in izboljšuje vidnost biomolekul ter tako omogoča nov vpogled v molekule življenja. Po zaslugi odkritja trojice lahko zdaj drugi znanstveniki rutinsko določajo tridimenzionalno strukturo biomolekul, je v utemeljitvi nagrade navedel odbor za Nobelove nagrade.

Metoda omogoča, da so biomolekule zamrznjene v naravnem stanju brez uporabe barvil ali fiksativov. Tako lahko znanstveniki preučujejo najmanjše podrobnosti celičnih struktur, virusov in beljakovin. Po navedbah odbora za Nobelove nagrade je metoda omogočila novo obdobje v biokemiji.

"Znanstveniki zdaj lahko zamrznejo biomolekule med gibanjem in vidijo procese, ki jih prej niso mogli. To je pomembno tako za osnovno razumevanje kemije življenja kot tudi za razvoj farmacevtskih sredstev," je še pojasnil odbor za Nobelove nagrade.

Kot primer so navedli, da so znanstveniki to metodo uporabili, ko so posumili, da virus Zika povzroča epidemijo mikrocefalije pri novorojenčkih v Braziliji.

"Na svetu ogromno velikih izumov in odkritij"
Nagrajenec Joachim Frank je v prvem odzivu dejal, da ga je "prevzelo navdušenje", ko je izvedel, da je prejemnik Nobelove nagrade. "Mislil sem, da so možnosti za osvojitev Nobelove nagrade neznatne, saj je na svetu ogromno velikih izumov in odkritij," je dejal ameriški znanstvenik nemškega porekla, ki trenutno dela kot profesor biokemije in molekulskih znanosti na univerzi Columbia v New Yorku.

Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli znanstveniki Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa za oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.

Nobelovo nagrado za kemijo je od leta 1901 prejelo 174 znanstvenikov, Britanec Frederick Sanger celo dvakrat. Med dobitniki te nagrade so bile do zdaj štiri ženske.

Nobelove nagrade od leta 1901 podeljujejo iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, letos vredne po devet milijonov švedskih kron oz. 931.000 evrov, prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

G. V.
Prijavi napako
Komentarji
G.Bruno
# 04.10.2017 ob 18:21
zeus.zeng
videli bomo biomulekule ne bomo pa videli kako propada zdrava pamet .

Pri tebi tega ne bo opaziti.
neutrino
# 06.10.2017 ob 14:36
zeus.zeng, prosim, da tudi ti zapustiš računalnik in internet. Tega tudi ne moreš namazat na kruh, tako da očitno ni to za tebe.
Mr.Bong
# 04.10.2017 ob 14:06
@Miham
# 04.10.2017 ob 13:34

kdaj bo kaj na področju baterij?


Nekaj se dogaja. Kdaj bo to prišlo med ljudi je spet drugo vprašanje.

HOR
# 04.10.2017 ob 23:29
V zadnji Mladini 4.10.2017 ("V pričakovanju Nobelove nagrade za mir", -Ksenja Strozic) je napacno navedeno, da je tudi Lucka Kajfez Bogataj, dobila leta 2007 Nobelovo nagrado za mir, ker je aktivna članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), institucije pri OZN, ki si je takrat delila to nagrado z Al Gorom.
Lucka Kajfez Bogataj ni dobila Nobelove nagrade, niti ni sodobitnica te nagrade, kot oseba, kakor je to Al Gore in nima v zvezi s tem nobenega uradnega naziva ali statusa s strani podeljevalcev Nobelove nagrade ( kakor tudi ne ostalih par tisoc aktivnih sodelavcev IPCC).

Argument, da je dobila Nobelovo nagrado, ker je aktivna clanica nagrajene organizacije, je podobno napacna navedba in podoben nonsens, kot trditev, da je vsak aktiven drzavljan EU dobitnik Nobelove nagrade, saj je EU dobila Nobelovo nagrado za mir leta 2012...
HOR
# 06.10.2017 ob 13:52
@Mr.Bong
# 04.10.2017 ob 14:06

Navijam za razvoj baterij, kakor vse znanosti in tehnike, vendar smo se vsaj nekaj desetletij oddaljeni od ekonomsko sprejemljivih baterij, ki bi lahko podpirale ogromno masovno shranjevanje elektrike, podobno velja za nove OVE glede proizvodnje elektrike.

Video predstavitev, ki si jo predlozil, pa se zacne s psevdoznanstvenimi navedbami o povecanju pojavov extremnih vremenskih dogodkov, kar nima znanstvene podlage niti v evidencah in navedba, sicer klima alarmisticnega IPCC ali NOAA, da zavajanja tipa "skoraj vsi znanstveniki se strinjajo" niti ne omenim ( pa toliko slabse za kredibilnost tistih znanstvenikov, ki se strinjajo o necem, kar nima podlage v jasnih in nespornih znanstvenih evidencah in tem direktno nasprotuje brez znanstvene podlage..)
Mimogrede, fosilna goriva niso poganjala civilizacije do zdaj, ampak jo se vedno poganjajo vkljucno s sedanjim razvojem znanosti in tehnike ter razvojem manj razvitih drzav ( v Aziji, ...).
In tudi (cenejsa) proizvodnja in vzdrzevanje vetrnic in soncnih kolektorjev temelji, do nadalnjega, na poceni fosilni energiji...
Miham
# 04.10.2017 ob 13:34
kdaj bo kaj na področju baterij?
StricaOdZadi
# 04.10.2017 ob 13:40
Jst jo bom dobil pa čez 6 let.
zeus.zeng
# 04.10.2017 ob 14:55
Metoda poenostavlja in izboljšuje vidnost biomolekul ter tako omogoča nov vpogled v molekule življenja
---------------
aha in to res potrebujemo kot kruh . videli bomo biomulekule ne bomo pa videli kako propada zdrava pamet .. Bravo znanstveniki - po tistem ko ste iznašli najlon in margarino vam gre samo še na bolje .,....
Kazalo