Elektrode, nameščene v možganih, bi bile z računalnikom za ušesi povezane s tankimi žičkami. Računalnik bi nato zbrane podatke z brezžično povezavo poslal v nadaljnjo obdelavo. Foto: Reuters
Elektrode, nameščene v možganih, bi bile z računalnikom za ušesi povezane s tankimi žičkami. Računalnik bi nato zbrane podatke z brezžično povezavo poslal v nadaljnjo obdelavo. Foto: Reuters

Po projektih, kot sta razvoj električnih avtomobilov Tesla Motors in vesoljska odprava človeka na Mars SpaceX, je med drugim tudi izvršni direktor spletnega servisa za plačevanje PayPal svoje zanimanje preusmeril v človeške možgane in povezavo z računalniško tehnologijo.

Cilj njegovega nevrotehnološkega zagonskega podjetja Neuralink, ki ga je ustanovil leta 2016 in v razvoj vložil 158 milijonov dolarjev, bo predvsem preučiti delovanje človeških možganov.

Kot poroča New York Times, bodo čipe velikosti 4 krat 4 milimetre namestili v človeške možgane, v bližino nevronov. Čipi bodo prek elektrodnih dražljajev stimulirali možganske živčne celice in zbirali veliko količino podatkov, ki je bila znanstvenikom do zdaj še neznana. Možgansko-računalniški vmesnik bi bil s tankimi žičkami povezan z računalnikom, nameščenim za ušesom, ki bi zbiral informacije in jih prek brezžične povezave pošiljal v nadaljnjo obdelavo.

Zdravljenje možganskih bolezni

Čip velikosti 4 krat 4 milimetre, ki bi ga vstavili v možgane. Foto: Reuters
Čip velikosti 4 krat 4 milimetre, ki bi ga vstavili v možgane. Foto: Reuters

Žičke, izdelane iz celofanu podobnega materiala, bi se lahko namestile na različnih mestih in različno globoko v možganih. "To bo simbioza umetne inteligence," je v torek na 90-minutnem spletnem prenosu v živo napovedal Musk.

Kot pravi Musk, bi imeli pridobljeni podatki velik potencial za medicinske raziskave, saj bi lahko pomagali, da bi ljudje z okvarami vida in sluha znova videli, slišali ali govorili. Prav tako pa bi jih lahko uporabili pri zdravljenju nekaterih možganskih bolezni, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva.

Pozitivni testi na opicah

Musk trdi, da bi bili čipi 1000-krat učinkovitejši od sistema elektrod, ki ga poznamo danes. Dejal je, da so do zdaj delali teste na podganah in opicah, "rezultati so bili zelo dobri", je dejal. Predsednik Neuralinka May Hodak je ob tem obžaloval, da morajo teste izvajati na živalih: "Želimo si, da tega koraka v procesu ne bi bilo, a je."

V nadaljevanju nameravajo čipe v možgane namestiti prek luknjic, ki bi jih naredil laser. Foto: Reuters
V nadaljevanju nameravajo čipe v možgane namestiti prek luknjic, ki bi jih naredil laser. Foto: Reuters

Kirurgi bi v prvi fazi čip vstavili v možgane prek izvrtane manjše luknje v lobanjo, pri tem računajo na entuziastične prostovoljce, v nadaljevanju pa bodo razvili laser, ki bo luknjice vrezal z laserskimi žarki. Postopek bi bil, pravi Musk, popolnoma neškodljiv oziroma, kot je dejal, "varen in neboleč kot laserska operacija očesa".

V laboratoriju Neuralinka, podjetje zaposluje 90 ljudi, so že izvedli poskus na podganah. Sistem je prek elektrod zbral 1.500 informacij iz možganskih živčnih celic, kar je 15-krat boljši rezultat, kot bi ga dobili z do zdaj znano tehnologijo.