Astronomi Mednarodnega centra za radijsko astronomijo (ICRAR) so poskrbeli za novo oceno mase sosednje galaksije, Andromede. Ta je pomembna zaradi trčenja, ki se bo zgodilo čez milijarde let, in vprašanja, kaj se bo z našim širšim domovanjem takrat zgodilo.
Dozdajšnje raziskave so maso Andromede postavile na od dva do trikrat več od Galaksije. Nova raziskava, objavljena v publikaciji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society (MNRAS), pa masi izenačuje.
Andromeda vsebuje za 800 milijard Sonc mase, kar je primerljivo z našo meglenico. Do ocene so prišli z novo tehniko, piše v sporočilu za javnost. Iskali so ubežno hitrost. "Rakete z Zemlje v vesolje pošiljamo z najmanj 11 kilometri na sekundo, da lahko pobegnejo težnosti planeta," je dejal Prajwal Kafle, astrofizik in vodja raziskave. "Domača Galaksija Rimska cesta je od našega drobcenega planeta več bilijonkrat masivnejša in da bi ji lahko ušli, potrebujemo hitrost najmanj 550 kilometrov na sekundo."
Po Kaflejevem mnenju so dozdajšnje raziskave precenile količino temne snovi v Andromedi.
"Z merjenjem hitrosti brzečih zvezd smo ugotovili, da ima to osvetje precej manj temne snovi, kot smo mislili do zdaj, zgolj tretjino," je izjavil.
Temna snov je naziv za neznano substanco v vesolju, ki je ne moremo neposredno zaznati, lahko pa opazimo njen težnostni vpliv na preostalo snov. Prek tega je znanost do zdaj postavila oceno, da temna snov zavzema kar 80 odstotkov snovne mase vesolja.
Kaj se bo zgodilo ... takrat
Zdaj, ko Andromeda ni več "veliki brat", je treba znova modelirati veliki trk, ki se bo zgodil čez štiri milijarde let. Trk sicer ni dobeseden kot srečanje dveh trdnih teles. Razdalje med zvezdami so velike, galaksije so posledično relativno redke in srečanje dveh bi bilo bolj podobno letu dveh rojev mušic. Le da so zvezde in črne luknje precej bolj težnostno privlačne, zato bi prišlo do velikega premešanja. Kako pa bo premešanje potekalo, je odvisno od velikosti posamezne galaksije.
Kafle trdi, da sveža ugotovitev "popolnoma spremeni" razumevanje lokalnega dogajanja. "Izjemno razburljivo je, da nam je uspelo z novo metodo na glavo obrniti naše razumevanje dogajanja v Krajevni skupini galaksij."
Model so tudi izdelali, viden je v spodnjem pripetem videoposnetku.
Srečanje dveh rojev mušic
"Trk" galaksij tudi ultimativno ni uničujoč. Velike meglenice so pogosto nastale ravno z združevanjem manjših (tudi Andromeda). Je pa lahko najmanj nekoristen za posamezna območja, saj premeša nekoč dokaj stabilne razmere. Mimoleteče druge zvezde, sistemi ali črne luknje bi lahko s privlakom razdrli sončni sistem ali pa ga povlekli v področja, kjer je sevanje drugih teles za življenje uničujoče. A ker bo do takrat Sonce že postalo rdeča velikanka, pri tem pa prepeklo in pogoltnilo Zemljo, je vprašanje najbrž irelevantno. Živelj tega planeta se bo ali preselil drugam ali pa izginil, in to skoraj povsem brez sledi.
Po trku nastala nova galaksija bo imela elipsasto obliko, glede na simulacije pa se bo naše Osončje pomaknilo mnogo dlje od središča galaksije, kot je zdaj.
Teorije o trku galaksij so že več let predmet raziskovanja vesoljskih strokovnjakov. Andromeda, ki jo je prvi leta 964 zaznal perzijski astronom Abd Al Rahman Al Sufi, proti Rimski cesti drvi s hitrostjo 402.000 kilometrov na uro.
Hierarhija od spodaj navzgor
Kakšna pa je dejanska galaktična in medgalaktična okolica? Začnimo pri Zemlji: je tretji kamen od Sonca, del Osončja. Sončni sistem je nekje proti koncu enega številnih krakov naše domače Galaksije Rimske ceste.
Galaksija je del Krajevne skupine 54 galaksij, ki med drugim obsega Andromedo in Galaksijo v Trikotniku.
Naša Krajevna skupina je del še mnogo večje strukture, Krajevne nadjate oziroma Nadjate v Devici. Nadjate so tisti deli velike kozmične mreže, kjer se niti stikajo med seboj. Nadjata v Devici se razteza na 110 milijonih svetlobnih let in ima vsaj 100 skupin in gruč galaksij. Vse skupaj pa naj bi bilo del še večje strukture, imenovane Laniakea.

Andromeda and the Milky Way Collide! from ICRAR on Vimeo.