Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 42 glasov Ocenite to novico!
Deep Space Gateway
Načrtovana vesoljska postaja v orbiti Lune na levi strani. Precej manjša bo od MVP-ja, uporabljala se bo bolj za prostor za vzdrževanje, počitek in obnovo zalog pri poti dlje v vesolje ali na površje Meseca. Na desni strani je vesoljska ladja Orion. Ta se z obiskom postaje ne bi ustavila, saj bi postaja krožila pri hitrosti okoli 6.000 kilometrov na uro (odvisno od višine orbite). Za pot do Marsa oz. za pobeg Lunini težnosti bi Orion nato uporabil lastne pogonske motorje, mogoče pa še kak težnostni oblet Zemlje ali Venere. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa
Mednarodna vesoljska postaja
Mednarodna vesoljska postaja okoli Zemlje kroži na višini med 330 in 430 kilometri nadmorske višine. Foto: Nasa
Donald Trump
Trump je o področju vesolja med kampanjo in po izvolitvi dajal dokaj splošne izjave. Področje je namenoma prepustil obujenemu Nacionalnemu svetu za vesolje. A en njegov poudarek je ves čas jasen: Naso vidi precej globlje v vesolju, in to s človeško posadko. Foto: Reuters
Dragon pri ISS-ju
Projekt ISS posredno poganja velik del zasebne vesoljske industrije. Na fotografiji kapsula Dragon, ki oskrbuje postajo. Zanjo Nasa plačuje podjetju SpaceX. Foto: Nasa
WFIRST
Ilustracija teleskopa WFIRST, ki ga mislijo ukiniti. Vesolje bi sicer opazoval s točke L2 sistema Sonce-Zemlja. Foto: Nasa
WFIRST
Primerjava zmogljivosti Hubbla in WFIRST-a. Foto: Nasa
Luna, naselbina
Tako si umetnik pri Esi predstavlja naselbino na Luni. Prekrita bi bila s prstjo kot ščitom pred sevanjem. Zanjo navija Esa kot naslednico ISS-ja. Foto: Nasa

Dodaj v

ISS zasebnikom, sproščen denar za postajo pri Mesecu

Proračunski predlog za Naso
17. februar 2018 ob 15:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

Predlog Nasinega proračuna razkriva naslednje: agencija namerava ISS po letu 2025 prepustiti zasebnikom, sredstva pa preusmeriti k postaji pri Mesecu. Ukinjenih je tudi nekaj misij, čeprav je denarja skupno več.

Ameriška vesoljska agencija je zdaj nosilka nekaterih najodmevnejših programov raziskovanja vesolja. Letno obrne okoli 16 milijard evrov, torej slaba dva proračuna Slovenije, in z njimi izvaja toliko vesoljskih misij, da je ne dosežejo vse druge vesoljske agencije sveta skupaj. Od razporeditve kupčka je precej odvisno, kaj bomo na svetovni ravni v prihodnjih letih vedeli, gledali in raziskovali. Vpogled v načrte za naslednje leto in še malo naprej razgrinja marsikaj, a poglavitno sporočilo je: vrnitev astronavtov na Mesec postaja prioriteta, Mars se oddaljuje v pozna 30. leta, o Mednarodni vesoljski postaji pa se bodo kresala žgoča mnenja.

Malo podrobneje
Predlog proračuna v letu 2019 Nasi namenja več denarja. Povečuje se za 370 milijonov dolarjev, na skupno 19,9 milijarde dolarjev (oz. 16 milijard evrov). Akt bo moral še skozi obravnavo zakonodajne veje oblasti in kongresniki lahko še marsikaj spremenijo.

Na področju planetarne znanosti ni večjih sprememb, večina projektov ima podporo ohranjeno. Mars 2020, ki bo poslušal zvoke rdečega planeta in proizvajal kisik, ostaja finančno nedotaknjen; prav tako gre naprej misija za Jupitrovo luno Evropo - čeprav brez pristajalnega dela, piše v povzetku.

Ena večjih "žrtev" prihaja s področja astrofizike: to je dolgo načrtovani vesoljski teleskop WFIRST, ki bi od leta 2021 naprej širokokotno zrl v celotno nebo v infrardečih žarkih, iščoč sledi temne energije, eksoplanetov itd. Bil naj bi neke vrste kompromis med Hubblom in širokokotnimi teleskopi. Ti se navadno delijo na izjemno zmogljive in natančne, ki pa lahko gledajo le droben košček neba; pa manj natančne, a zato zmožne opazovati večje zaplate. Po besedah načrtovalcev bi prinesel "najboljše obeh svetov". Torej, gledal bi za nekaj desetkrat večjo zaplato neba, kot to počne Hubble, a z enako natančnostjo. Napovedani rez zato povzroča precejšnjo nejevoljo v znanstveni sferi, ki opozarja na raziskovalni primanjkljaj, ki bo nastal.

Obstaja tudi možnost, da je poteza zgolj opozorilo izvajalcem, naj obvladajo stroške. WFIRST je namreč namesto načrtovanih 2 milijard dolarjev že do zdaj presegel 3,5 milijarde, in politika si najbrž ne želi, da se ponovi zgodba teleskopa James Webba. Izvorni načrt zanj je predvideval slabih 500 milijonov, zdaj pa je pri 9 milijardah dolarjev. Da ne bo pomote, James Webb ni odpovedan ...

Odrezanih je še nekaj misij za proučevanje domačega planeta. To so sateliti PACE, OCO-3, CLARREO Pathfinder, pa še DSCOVR (zadnji že deluje). Tudi nasploh je težnja zdajšnje administracije, da se domače okoljske misije preselijo na druge ameriške agencije in iz Nase.

Postajo bi prepustili zasebnikom
Jasni se tudi usoda Mednarodne vesoljske postaje. Ta ima zagotovljeno financiranje do leta 2024, a podaljšanja ne bo, čeravno se je pogosto špekuliralo o letnici 2028. Postaja vseeno ne bo prepuščena usodi, torej gravitaciji in propadu. Nasa bi jo raje oddala zasebnikom, če se bo seveda našlo dovolj interesentov, pripravljenih poravnati račun za vzdrževanje. Samo ZDA namreč postaji letno namenjajo 3,5 milijarde evrov, preostali partnerji približno milijardo.

Predstavniki kongresa, predvsem tisti na demokratski strani, so že zagnali alarm in napovedali upor tej rešitvi. Postaja, ki bo kmalu praznovala 20 let obstoja, je namreč do zdaj stala že več kot 100 milijard evrov javnega denarja, zato bi jo bilo nesmotrno kar dati komercialnemu sektorju. Po drugi strani pa bi to pomenilo sprostitev ogromno denarja, potrebnega za t. i. načrt Popotovanje do Marsa.

Predsednik ZDA Donald Trump je namreč agenciji naložil obsežno nalogo: v prihodnjem desetletju mora na Mesec vrniti astronavte. Ne le to, pri Luni mora zgraditi novo vesoljsko postajo. Ta bo prizorišče gradnje vesoljske ladje, prav ladja pa bo enkrat v 30. letih šla okoli Marsa in nazaj, na eni poznejših misij pa tudi ponesla astronavte na rdeči planet.

Za to bo potrebnih veliko izstrelitev prihajajoče rakete SLS in vesoljske ladje Orion. Vsaka izmed njih bo predvidoma stala milijarde, zgodila pa se bo približno enkrat na dve leti, vsakokrat nesoč en sestavni del in človeško delovno odpravo. Prvi del Globokovesoljskega portala (postaje pri Mesecu) naj bi izstrelili leta 2022, bivalne zmogljivosti pa leto pozneje, piše v Nasinem sporočilu za javnost.

Prva misija dvojca SLS+Orion je sicer predvidena za leto 2020, takrat naj bi bil opravljen preizkusni polet okoli Meseca.

Kapsulo okoli Lune so v zadnjem času sicer že poslali Kitajci, leta 2014 so opravili prvo povratno lunarno odpravo po letu 1976. Prvo ponovitev s posadko v tem času bodo izvedle ZDA, in sicer leta 2023, ko bodo astronavti pomagali "vijačiti" habitat pri lunarni postajo.

Rusi so že napovedali sodelovanje pri Globokovesoljskem portalu, čeravno aktualen ostaja tudi njihov načrt OPSEK. Ta gre takole: po koncu ISS-ja bo Rusija s postaje odklopila svoje module in na njihovi podlagi sestavila novo orbitalko, ki bo tudi delavnica na nebu, sestavljalnica večjih vesoljskih ladij. Vprašanje je, kako se bo ta država odzvala na predlog komercializacije postaje. Že zdaj je znana po ponudbah za vesoljske turiste.

Evropska vesoljska agencija se medtem zavzema za gradnjo kolonije na Mesecu, medtem ko se Kitajci ukvarjajo s svojo Nebeško palačo.

Za ISS se bo nemara zanimal Bigelow Aerospace. To je zasebno podjetje hotelirja Roberta Bigelowa, ki proizvaja napihljive module (ISS-jevi so v osnovi iz aluminija) in že dolgo načrtuje postavitev lastne orbitalke, v orbiti sicer že ima testni sobici Genesis 1 ter 2, eno pa tudi privito na sam ISS.

20 let v orbiti
Mednarodna vesoljska postaja je uradno nastala leta 1998, ko sta se v orbiti združila ameriški modul Unity in ruska Zarja. Leta 2000 so se vanjo naselili astronavti in od takrat naprej ima človeštvo vedno nekoga v orbiti. Večinoma s poleti Space Shuttlov so jo gradili do leta 2011, takrat je bila uradno končana, čeprav je v načrtu nekaj dopolnitev.

Poenostavljeno gre za umetni satelit, dober ducat aluminijastih "sob" s povezano infrastrukturo, ki okoli Zemlje kroži na nadmorski višini med 330 in 430 kilometri, in je ob primernem času tudi viden s prostim očesom. ISS-ju pravijo orbitalni laboratorij, saj je poglavitni namen razvojni. Testirajo se vplivi vesolja na človeško telo in iščejo tehnične rešitve za vesoljske odprave. Pa še marsikaj. Izvajajo se številne bazične znanstvene raziskave, denimo, kako se v mikrogravitaciji prepisujejo proteini, kako se sestavljajo snovi, razmnožujejo žuželke, gojijo rastline. Do zdaj je znanost z ISS-ja dala več kot 1.200 znanstvenih člankov.

Oskrbovanje ISS-ja poganja razvoj vesoljske industrije, saj države najemajo prostor na raketah in kapsulah za dostavo ljudi, tovora. Po poročanju Space.com za zdaj uradnih odzivov zasebnega sektorja v ZDA ni, naj pa bi se bali predvsem morebitne časovne luknje med padcem ISS-ja in delovanjem Globokovesoljskega portala. V tem času ne bi imeli nobenih orbitalnih zmogljivosti in razvoj bi obstal.

Kritikov postaje sicer ne manjka; ti opozarjajo, da vsej znanosti na postaji navkljub do zdaj ni bilo enega res odmevnega odkritja. Še več, če od 90 let naprej ne bi kanalizirali več kot sto milijard evrov vanjo, bi lahko že zdavnaj šli na Mars.

Video: Prenos z Mednarodne vesoljske postaje

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Arndovia
# 17.02.2018 ob 15:49
Skoda, da se tega ne prestavi k OZN. Po moje bi lahko NASA, ESA in ostale vesoljske agencije zdruzile moci pri OZN (vsaka clanica pa bi prispevala en delez) in bi to bil dejansko "projekt clovestva", raziskovanje nasega osoncja denimo. Vsekakor dobro nalozen denar skupnosti drzav in bi bil hkrati en dober projekt za promocijo OZN, skupnega (mirnega!) sodelovanja med drzavami itd.
Partizan Miha
# 17.02.2018 ob 15:57
SamoRes
# 17.02.2018 ob 15:54

Dej mir ! :)
luckyss
# 17.02.2018 ob 16:32
Že kar nekajkrat sem tule napisal, da je edino logično, da najprej zgradimo bazo na Luni in potem v njeni orbiti tudi vesoljsko ladjo za pot in tudi vrnitev človeka z Marsa...
Za takšne zadeve pa nujno rabimo večja plovila z umetno gravitacijo, ter ustreznim ščitom proti sevanju...To seveda pomeni težo in posledično gradnjo v orbiti...
Sedaj imamo dve možnosti...
V kakšnih desetih letih lahko sestavimo takšno ladjo v zemeljski orbiti ali pa v petdesetih letih v Lunarni orbiti, kjer bi določene težje in osnovne dele že proizvedli v koloniji na Luni...

Realno pa se bomo glede na človeško bebavost, prej pobili med sabo..
Kaj pa ti tle
# 17.02.2018 ob 15:56
A lahko prispevam denar za take cudovite projekte?
luckyss
# 17.02.2018 ob 17:12
@SamoRes

Ja, če ne obstaja kakšna varianta z ukrivljanjem prostora-časa, ipd "Warp variante"...smo obsojeni na samoto, razen, če že niso tu ;)
Tudi pohorska mravlja nikoli ne bo videla primorske mravljice...in tiste na mravljiščih v kočevskem gozdu, ki pravijo, da človek obstaja... imajo za teoretike zarot..;))
mb128
# 17.02.2018 ob 17:50
Ja no kaj naj rečem. Privatizacija po ameriško!
Povejte mi, koliko plačuje npr. Musk USAF-u za uporabo njihovega oporišča v Vanderbergu ali pa Nasinega oporišča ko lansira svoje rakete od tam?
Jep, točno tako. Že relativno dolgo nazaj sem namreč prebral, da so se Zda odločile za novi privatizacijski val o katerem beremo ravno v tem članku. In taki privatizaciji jaz odločno nasprotujem! Dejstvo je namreč, da Nasa kot tudi USAF delujeta ravno zardi denarja, ki ga prispevajo ravno ameriški davkoplačevalci in sedaj bo vse skupaj postalo last nekaterih izbranih posameznikov in vprašanje je če bodo za to odšteli sploh kakšen belič! Jep, ni ga čez svobodno podjetniško pobudo! Še posebej če je slednj (so)financirana s strani davkoplačevalcev.
luckyss
# 17.02.2018 ob 17:00
@el CARTEL
Očitno gledajo zelo,zelo daleč v prihodnost...
Trenutno se jim niti z Lune ne bi splačalo voziti čistega zlata, pa če bi ta bil tam v obliki zlatih palic...
Da o kakšnih drugih objektih niti ne razmišljamo...
luckyss
# 17.02.2018 ob 16:44
@el CARTEL
Nisem zaznal nekega sarkazma v tvojem postu, zato te previdno vprašujem...
Menda ja ne misliš resno, da bi s Saturna vozili nafto na Zemljo ?! ;))....
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 16:33
SamoRes @ malce omejeno razmišljanje.

recimo majhna luna, ki kroži okoli Saturna, ima baje več nafte in plina kot celotna zemlja.
itak da ima ZDA interes, zato pa meče toliko denarja (pa ja ni razlog v altruizmu)

knock, knock it's the united states :)))

bob
# 17.02.2018 ob 20:01
Nekako Mars in obisk s človeško posadko beži. Zdaj že po 2030. Nekako imam občutek, da nekdo nima jajc. 1969 na Luni, skoraj 50 let kasneje samo v orbiti okoli Zemlje. Vem, da do Marsa in nazaj ni lahko priti, a vseeno tudi 1969 je bilo glede na tehnologijo težko priti na Luno in to 8 let po prvem človeškem poletu v vesolje. Noro je bilo čakati New horizons, da je prišel do Putona, še bolj bi bilo čakati človeško posadko da pridevdo Marsa in nazaj. Upam, da to nekoč dočakam.
tristokosmatih
# 18.02.2018 ob 13:32
@Homer
Celo oba "sekreta" sta ruska .......

To je res, vendar če Rusi odklopijo ta dva "sekreta", bodo na ISS dihali vakum.
boro007
# 18.02.2018 ob 09:48
@SamoRes

Odkrivanje vesolja nam sabo po sebi ni nič prineslo, nikoli ne bomo potovali in naseljevali planetov ali stopili v stik z drugo civilizacijo, to je jasno.
Nam pa ta vesoljska tekma prinese nekaj tehnologije, to je pa pozitivna plat.


Odkrivanje vesolja nam je prineslo umetne satelite, na katere smo do danes zmontirali vse možne inštrumente... Danes skoraj ni področja ki bi deloval tako kot deluje brez teh naprav, vključno z internetom... Če se imamo danes za komunikacijsko družbo, brez satelitov tega ne bi bilo na tako globalni ravni... Brez njih praktično tudi beseda globalno ne bi obstajala...

Raziskovanje vesolja je drastično spremenilo svet... In ne moremo podcenjevat razvoja le zato ker v našem življenju ne bo kolonije na Marsu... Kolonija na Marsu bo, v kolikor se preje ne uničimo bodo naši zanamci tekali po sosednjem planetu našega osončja. In mogoče se bomo vsaj v tistem trenutku obnašali kot ena civilizacija in ne sto tekmic ki ena drugi trgamo naravna bogastva iz rok.
ElTorro
# 17.02.2018 ob 19:51
Povejte mi, koliko plačuje npr. Musk USAF-u za uporabo njihovega oporišča v Vanderbergu ali pa Nasinega oporišča ko lansira svoje rakete od tam?


Načeloma gre za tajne pogodbe....ni pa to zastonj, na kar očitno namiguješ.
artoum
# 17.02.2018 ob 18:03
copcop
Lep prikaz, da brez Američanov ni razvoja.

:) sedaj pa pojdi pogledat , koliko gre v vojsko pri američanih. potem pa pojdi še pogledat koliko znaša njihov dolg. domači in zunanji. zunanjega itak ne mislijo plačat nikoli. poleg vsega se pufajo pri privatnem FED-u.
kar se tiče ustvarjanja iz nič , so res mojstri.
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 16:55
luckyss @ dejstvo je,d a po vesolju krožijo nebesna telesa, ki imajo razne rudnine, pline in druge zanimive zadeve za določene države. S saturna seveda ne, ker je predaleč, point pa je bil da američani mečejo milijarde s točno določenim namenom - in ta ni da bi malce raziskovali ali pomagali nekomu na zemlji.

zato pa so že spremenili zakon - mednarodni dogovor, da so objekti v vesolju last celotnega človeštva in ne morejo biti last držav ali posameznikov (iz časa hladne vojne, da bi se preprečilo glavnim akterjem da ne poberejo vse).
no, od lanskega leta iz zakona v senatu, ki dovoljuje zasebno last in profit tudi v sferi nebeskih teles, je jasno,d a to niso napisali zato, ker ni ničesar profitabilnega tam gor
HOR
# 17.02.2018 ob 16:01
Moderno vnebovzetje...
Homer.
# 18.02.2018 ob 18:40
"Štoflc" v luknjo pa bo!
mb128
# 17.02.2018 ob 22:48
Še nekaj. Ne tako dolgo nazaj je ravno muskova raketa v orbito ponesla vsaj za javnost tajen satelit. Sicer naj bi ta satelit dosegel orbito a ne tisto na kateri bi moral biti in Zda so proglasile satelit za izgubljen.
Vprašanje. Kakšno odškodnino je v tem primeru plačal Elon Musk?! Aja, saj vem, tudi ta znesek je tajen!
generusus
# 17.02.2018 ob 22:34
bob

"Nekako Mars in obisk s človeško posadko beži. Zdaj že po 2030. Nekako imam občutek, da nekdo nima jajc. 1969 na Luni, skoraj 50 let kasneje samo v orbiti okoli Zemlje. Vem, da do Marsa in nazaj ni lahko priti, a vseeno tudi 1969 je bilo glede na tehnologijo težko priti na Luno in to 8 let po prvem človeškem poletu v vesolje. Noro je bilo čakati New horizons, da je prišel do Putona, še bolj bi bilo čakati človeško posadko da pridevdo Marsa in nazaj. Upam, da to nekoč dočakam."

Žal se obisk Marsa odmika. Je pa skoraj vedno tako, da si podvigi praviloma sledijo v valovih. Obisk Meseca je bil tedaj povezan z oboroževalno tekmo med ZDA in SSSR in željo za prevlado v zemljini orbiti in njeni bližini.
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 19:47
ElTorro @ le ker si ti neobveščen, ne pomeni, da se lahko delaš norca iz ostalih, ki to pa so.
ogljikov-vodiki seveda ne nastanejo le iz predhodno živega organizma

evo link, izobrazi se:
https://www.nasa.gov/mission_pages/cassi
ni/media/cassini-20080213.html
ElTorro
# 17.02.2018 ob 19:32
recimo majhna luna, ki kroži okoli Saturna, ima baje več nafte in plina kot celotna zemlja

Medtem ko znanstveniki iščejo znake življenja na Marsu nekateri vedo, da ga je bilo okrog Saturna toliko da so nastali ogromni rezervoarji nafte.
Hijena
# 17.02.2018 ob 18:41
Končno so se stvari začele premikati v pravo smer. Je pa res, da raziskovanje vesolja poganja omejenost resursov na zemlji, kar je malce žalostno.
izo
# 22.02.2018 ob 23:28
Jep, točno tako. Že relativno dolgo nazaj sem namreč prebral, da so se Zda odločile za novi privatizacijski val o katerem beremo ravno v tem članku. In taki privatizaciji jaz odločno nasprotujem! Dejstvo je namreč, da Nasa kot tudi USAF delujeta ravno zardi denarja, ki ga prispevajo ravno ameriški davkoplačevalci in sedaj bo vse skupaj postalo last nekaterih izbranih posameznikov in vprašanje je če bodo za to odšteli sploh kakšen belič! Jep, ni ga čez svobodno podjetniško pobudo! Še posebej če je slednj (so)financirana s strani davkoplačevalcev.

si v par stavkih spisal zgodovino slovenije zadnjih 5 let.. narod pozlati, da lahko nekdo debelo serje. in folk ploska zraven.
Juhu
# 20.02.2018 ob 20:25
Davčne oaze na Mars, inšpektorji pa v jok.
gozdar1
# 19.02.2018 ob 11:13
Rudarjenje,.. na drugih nebesnih telesih je še vsak kakšno stoletje oddaljeno, trenutno se to ne izplača tudi povsod na našem planetu (potem je tu še morsko dno).

Ločitev amerisškega in ruskega dela ni tako preprosta saj sta v marsičem soodvisna (nadzorni sistemi, elektrika,..) in zahteva dodatne module na obeh straneh. Poleg drugih ovir npr. zarja je na ruskem delu je pa v ameriški lasti,..
ElTorro
# 19.02.2018 ob 10:11
@cartel
Na tem nivoju nihče ne počne ničesar iz altruizma.
el CARTEL
# 18.02.2018 ob 13:23
ElTorro @ sem vedel,d a se boš ven vlekel na to.

What Titan lacks in oxygen it makes up for in a swirling orange chemical haze surmised to be just one element (that would be sulfur) short of crude oil.

http://www.businessinsider.com/saturn-has-a-tiny-moon-with-more-oil-and-gas-than-earth-2017-12

sicer pa,point je bil, da nebesna telesa vsebujejo precej zanimivh sestavin, in da američani sigurno to ne počnejo iz altruističnih vzvodov.
Homer.
# 18.02.2018 ob 12:49
Kako ZDA misli privatizirati ISS, ki je skupen projekt z Rusi?
Celo oba "sekreta" sta ruska .......
aparat-čik
# 18.02.2018 ob 09:48
brezveze, iste zgodbe, da bomo čez 20 let na Marsu poslušamo že več kot 50 let.

Stari časopisi iz leta 1970 omenjajo leto 1990, iz slednjega je leto 2010, iz 2010 letnica 2030...itd.

Mislim, da bomo krepko v 22 stoletju preden se bo to zgodilo. Nč bat, smo še nekaj 100 svetlobnih let on medplanetarnih potovanj s človeško posadko, od medzvednih pa kakšno tisočletje :)
ElTorro
# 18.02.2018 ob 08:25
Mislim, logika ti dela sto na uro! A bi ti slučajno financiral neko ustanovo ta ustanova pa bi nudila usluge tretjim osebam za nek tajen, tebi neznan znesek?!

Meni je popolnoma logično, da ne more biti vse, kar naredi država, javno razglašeno. Še posebej ne, ko je v igri vojska. Zato obstajajo nadzorni organi, ki imajo do teh informacij dostop.

Sicer pa je večina izstrelitev zavarovanih, in v primeru neuspeha krije škodo zavarovalnica.

Vidim, da ti gre Musk pošteno v nos...
janezi
# 17.02.2018 ob 21:48
Odkrivanje vesolja nam sabo po sebi ni nič prineslo, nikoli ne bomo potovali in naseljevali planetov ali stopili v stik z drugo civilizacijo, to je jasno.
-------------------------
nikoli ne reci da nikoli ne bodo...preveč se jih je že ugriznilo v jezik potem.
----------------
krimsky ti si totalno iztiril.uči se od goddarda,brauna ,sovjetov dalje.fizika,matka...
ElTorro
# 17.02.2018 ob 20:55
@cartel
Posamezni ogljikovodiki lahko nastanejo tudi drugače, nafta pač težje.

Mimogrede..... tvoj izobraževalni link nikjer ne omenja prisotnosti nafte.
Follow Me
# 17.02.2018 ob 19:56
69 smo gledali kako Neal Amstorng stopa na luno, leta 2018 pa nič to mi je malo čudno.
copcop
# 17.02.2018 ob 18:47
artoum

So mojstri. Njihov gdp je gromozanskih 19.000 milijard letno. Če je to ustvarjanje iz nič...
luckyss
# 17.02.2018 ob 17:21
@el CARTEL
V bistvu pojma nimamo kaj se dogaja na tem področju...lahko le ugibamo !!
Sicer pa že v ustanovni listini NASA (ki je po poreklu vojaška in ne znanstvena ustanova) piše, da v primeru dognanj ali dogodkov, ki bi lahko bistveno vplivale na stabilnost ali varnost prebivalstva..ostanejo takšni dogodki tajni !!
helsinki
# 23.02.2018 ob 11:31
končno ko odkriješ, kje zares živimo, na ravni zemlji, ti je vse jasno kako nas nategujejo
od luninega pristanka naprej
da vam ne kapne, vse je CGI, scifi pravljice in zavajanje v prihodnost, tako da že stara generacija pozabi na vse fejk obljube in nova generacija jim naseda, ker je folk vedno bolj spran
mb128
# 17.02.2018 ob 22:14
ElTorro
Mislim, logika ti dela sto na uro! A bi ti slučajno financiral neko ustanovo ta ustanova pa bi nudila usluge tretjim osebam za nek tajen, tebi neznan znesek?!
Sicer pa priznam, še malo in doplnil bom 51. let in nekaterih "logik", pardon logik ne razumem najbolje. Sploh od, vsaj zame, fenomena bitcoin ne!
Mimogrede, pa kaj dela ta članek, ki opisuje pivatizacijo american style sploh pod rubriko ZIT? Kakšno zvezo ima sploh to z tehnologijo, kakšno zvezo z znanostjo?! Aja, pardon no, to ni nič drugega kot verzija znanosti z imenom kako se je potrebno znajti v življenju!
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 19:58
ni zastonj, musk verjetno dobiva razne subvencije za razvoj, saj je to ZDA v interesu.

ZDA je namreč država, kjer so v času hladne vojne, vsi univerzitetni profesorijo morali svoje znanstveno delo upravičiti vojski; chomsky je govoril, kako je moral za vsako publikacijo, preden je izšla, pisati vojnemu predstavniku kako uporabnost ima njegova raziskava za vojsko.

če izhajaš iz njihove imperialistične miselnosti, potem vidiš vzorce.
seveda pa upam, da se motim in delajo to iz čistega človekoljubja
copcop
# 17.02.2018 ob 17:55
Ameriška vesoljska agencija je zdaj nosilka nekaterih najodmevnejših programov raziskovanja vesolja. Letno obrne okoli 16 milijard evrov, torej slaba dva proračuna Slovenije, in z njimi izvaja toliko vesoljskih misij, da je ne dosežejo vse druge vesoljske agencije sveta skupaj.

Lep prikaz, da brez Američanov ni razvoja.
apollo11
# 17.02.2018 ob 17:27
Ti americani nimajo pojma....a smo mi ze ustanovili pri vladi Slovensko vesoljsko agencijo za kulturovizacijo vesolja??
lojze47
# 17.02.2018 ob 17:15
@Arndovia: V španoviji še pes crkne. Človek je prišel v vesolje in na Luno v glavnem zaradi konkurenčne tekme med SZ in ZDA. Zdaj, ko je ta tekma odločena, se v vesolju ne dogaja nič več spektakularnega. Zdaj je glavna novica, da je nek privatnik poslal v vesolje en avto, ker očitno ni našel na Zemlji zanj parkirnega prostora. To je verjetno prihodnost vesolja: parkirišča, ko bo na Zemlji zmanjkalo prostora.
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 16:24
Postaja, ki bo kmalu praznovala 20 let obstoja, je namreč do zdaj stala že več kot 100 milijard evrov javnega denarja, zato bi jo bilo nesmotrno kar dati komercialnemu sektorju

klasika.
vsak tvegan projek je ponavadi financirani z milioni in milijadami javnega denarja (ker so tveganja zasebnega sektorja prevelika in se redko kdo odloči izgubljati denar),

sedaj, ko pa je vse narejeno, pa bi prepustili zasebnikom.

pravzaprav američani pumpajo državni denar že od nekdaj v raziskave in razvoj, nas pa prepričujejo da je to slabo. par primerov: računalniki (pentagon), polprevodniki (US Navy), reaktivna letala (US Airforce), internet - DARPA

Letno obrne okoli 16 milijard evrov, torej slaba dva proračuna Slovenije

amerika že ve, zakaj vlaga toliko denarja v znanost.
ker bo v prihodnje črpala marsikaj in to uporabila za dominacijo na zemlji, medtem ko pač ostali bodo lahko le prosjačili.
el CARTEL
# 17.02.2018 ob 17:12
luckyss @ zelo daleč, ja... vse z namenom, da bi ohranili svoj dominatnen položaj tudi v prihodnje (predvsem, ko bo primanjkovalo veliko stvari na zemlji)

meni je to bolj logično kot pa naivno razmišljanje, da američani mečejo milijarde za dobrobit človešštva (pa ravno američani z njihovo defektno miselnostjo individualizma).
Antipater
# 17.02.2018 ob 22:21
Zanimivo. Ampak je koristno na zadevo gledati z dozo skeptičnosti Tudi slike niso videti realne.
symony
# 17.02.2018 ob 16:09
Lahk bi kaj sofinancirala tudi ISS kalifat :)
Krimsky
# 17.02.2018 ob 20:12
@ Kekec99

Znašli so se v stiski, ko so ugotovili, da jih Rusi prehitevajo v osvajanju vesolja ...
~
... temu pa se je pridružil še strah, da jim iz vesolja lahko spustijo na glavo ... že kaj.

Namenili so bajna sredstva, leto za letom, javnost je počasi začela postajati nestrpna, rabili so megadosežek za ranjeni ponos, ... in so se spomnili na Kubricka. Po 'uspehu' je zavladala evforija, ki je imela številne pozitivne učinke, lahko so si začasno oddahnili, in problem preložili na naslednje generacije. V tem so mojstri, tudi z zadolževanjem ravnajo enako, se bodo že potomci praskali po glavi.

Potem so prišli na briljantno idejo: tisto, kar smo zakuhali s filmom, bomo, vsaj za del javnosti, tudi popravili s filmom. Tako je bil že leta 1977 posnet film Capricorn One, ki dobro oriše, kako so se ujeli v zagato. Ko ugotovijo, da astronavti ne bi prišli živi nazaj, jih 5 minut pred izstrelitvijo potegnejo iz rakete ... jih skrijejo, in se še naprej delajo – kot da polet v resnici poteka.

Lepota in modrost 'pojasnjevanja s filmom' je v tem, da tisti, ki bi jih to preveč prizadelo, lahko mirno zamahnejo z roko »Ah, to je samo film, fikcija!« … drugi pa pojasnilo lahko vzamejo resno, odvisno pač od tega, koliko iluzij, praznoverja in lepih zgodb kdo potrebuje v življenju.

Pojasnjevanje s filmom imamo tudi leta 2014 v filmu Interstellar, kjer učiteljica jasno in glasno pove, da je bil program Apollo 'fake'. In NASA ni bila ob tem prav nič užaljena ali prizadeta, kaj šele da bi koga tožila. Seveda pa v resničnosti ne moremo kar zamenjati učbenikov, kot to storijo v filmu, pretres bi bil katastrofalen.

Lepa, navdihujoča zgodba z imenom Apollo utegne torej še dolgo imeti enak status kot bog: za ene ja, za druge ne …
SamoRes
# 17.02.2018 ob 17:04
Partizan Miha
# 17.02.2018 ob 15:57
Dej mir ! :)

na to sem mislil :)

Za predstavo: nam najbližja zvezda, Proksima Centavri, je od nas oddaljena 4,2 svetlobnih let. Pri tem upoštevajte, da je hitrost svetlobe 300.000 kilometrov na sekundo. Proksima Centavri je torej 200.000-krat dlje kot Sonce ali 50 milijonkrat dlje, kot znaša razdalja od Zemlje do Lune in nazaj.
Trenutno najhitrejše vesoljsko plovilo, kar so jih ljudje poslali v vesolje – Voyager 1– bi do Proksime Centavri potrebovalo neverjetnih 74.000 let.
Kekec99
# 17.02.2018 ob 16:20
Zanima me ena stvar, kako so bili američani na luni oziroma kako so prečkali Van Allenove sevalne pasove? Kot vem je NASA šele pred parimi leti razvila material ki lahko ljudi zaščiti pred tako radiacijo. Veliko javnega denarja pomeni veliko korupcije, tu ali pa v ZDA.
SamoRes
# 17.02.2018 ob 15:54
Odkrivanje vesolja nam sabo po sebi ni nič prineslo, nikoli ne bomo potovali in naseljevali planetov ali stopili v stik z drugo civilizacijo, to je jasno.
Nam pa ta vesoljska tekma prinese nekaj tehnologije, to je pa pozitivna plat.
Kazalo