Zakaj se nevihta krči, še ni povsem jasno, vendar pa po 300 letih njenega obstoja še ni bojazni, da bi kar naenkrat izginila. Foto: EPA
Zakaj se nevihta krči, še ni povsem jasno, vendar pa po 300 letih njenega obstoja še ni bojazni, da bi kar naenkrat izginila. Foto: EPA
Rdeča pega
Rdeča pega se je od leta 1996 do leta 2006 po dolžini zmanjšala za okoli 15 odstotkov. Foto: Reuters

Opazovanja pokritosti Jupitra z oblaki v preteklem desetletju kažejo, da se pega zaradi podnebnih sprememb na planetu manjša. Vendar pa so takšna opazovanja nenatančna, ker je robove nevihte v primerjavi z okoliškimi oblaki težko določiti. Bližnje nevihte so že odščipnile dele velike nevihte, pega pa tako vsrka bližnje oblake.

Znanstvenikom tako pri določitvi velikosti pege pomagajo tudi podatki o hitrosti in smeri vetra od leta 1996 do leta 2006. Ti podatki kažejo, da se je rdeča pega v omenjenem desetletju po dolžini zmanjšala za okoli 15 odstotkov.

Velika rdeča pega ima manjšo sestro, ki raste
Zakaj se nevihta krči, še ni povsem jasno, vendar pa po 300 letih njenega obstoja še ni bojazni, da bi kar naenkrat izginila. Še vedno njeni vetrovi dosegajo tudi do skoraj 500 kilometrov na uro. Za ugotovitve so znanstveniki z univerze Berkeley uporabili posnetke plovila Cassini iz leta 2000, s pomočjo katerih so ustvarili zemljevid hitrosti vetra.

Do odkritja je prišlo v okviru raziskave, katere cilj je razumeti celotno spreminjanje podnebnih razmer na Jupitru. Planet je namreč med letoma 2005 in 2007 doživel številne nenavadne vremenske vzorce, po celotnem planetu pa se je zato spremenila barva. Spremembe so ustvarile malo rdečo pego, nevihto, ki bi v prihodnje lahko pomenila konkurenco veliki pegi, saj so hitrosti vetra pri obeh približno enake.

Jupiter pred nekaj leti doživel velike podnebne spremembe
Že leta 2004 je Phil Marcus, mehanični inženir na univerzi, napovedal, da bodo leta 2006 podnebne spremembe na Jupitru z južne hemisfere destabilizirale vodne curke in ustvarile nove nevihte. "Menimo, da so dvigi Jupitrove skorje povezani z načinom, kako vrtinci pomikajo vročino okoli planeta. Če jih je veliko, so pri tem zelo učinkoviti in lahko vročino premikajo od ekvatorja k poloma," je pojasnil eden od raziskovalcev, Xylar Asay-Davis.

Med letoma 1998 in 2000 so se tri velike nevihte združile, kar bi lahko imelo velik vpliv na podnebje celotnega planeta. Južni pol bi lahko postal hladnejši, ekvator pa bi lahko postal toplejši. Zadnji vulkanski dvig pa bi lahko pomenil Jupitrov način prilagajanja na te podnebne spremembe. Lahko bi nastali novi vrtinci, ki bi znova pomešali vročino.

A. M.